Blog - novodobna senzacija?

[*Lilly*]

Temo o blogu kot o razkritju nečesa oh in sploh sem si zamislila včeraj, ko sem v googlu vpisala nekaj, kar sem iskala in mi je vrglo na plano nekaj par linkov oz. izsekov iz blogov xyz oseb. Pa sem pomislila - kaj ljudi pravzaprav žene do tega, da odprejo svoj lasten blog in vanj pišejo vse, kar jim pade na pamet? Je eden izmed možnih razlogov mogoče ta, da v resničnem življenju niso deležni dovolj pozornosti ali pa nimajo poguma z ljudmi razčistiti probleme oz. konflikte, ki jih pestijo, na štiri oči? Meni osebno se zdi virtualno tarnanje in skrivanje za nekimi psevdonimi nesmiselno, saj pisci blogov sami sebe pojmujejo kot direktne osebe, po drugi strani pa mislijo, da s svojimi veleumnimi izjavami in spoznanji rešujejo svet (če že ne osebnih problemov). Redko kdo odpre blog z namenom, da vanj ne bo izlival vsakodnevnega gneva, slabe volje, trenutkov histerije in vsega, kar še spada pod to kategorijo, pač pa ga piše da bi ljudem približal svoje mnenje o čem ipd. Takšni se tudi ne izdajajo kot neka virtualna oseba, ampak so tudi na internetu to, kar so - z imenom in priimkom. Ampak tudi tovrstno "razgaljanje" osebnega življenja se mi zdi mimo. Ok, saj vsi vemo, da se v javni blog ne piše osebnih stvari, ampak to, da ti ne preneseš sodelavca, šefa, sosede ali kogar koli drugega, za moje pojme še vedno velja kot osebna stvar. Isto je s prepiranjem s kom, ki nam je blizu. To so stvari, ki se jih rešuje znotraj štirih sten oz. če so jabolko spora med dvema partnerjema, naj to tudi ostane - ne da delite svoje težave praktično z vsakim, ki prečekira vaš blog (kako le ne bi, če pa je javen). Po možnosti je to še ravno tisti sodelavec za sosednjo mizo, o katerem ste debatirali na dolgo in široko in ste kje mogoče celo izdale kakšen ključen podatek, v katerem se bo dotična oseba (revež ubogi) še prepoznala. Zato pravim, da takšne stvari niso za v blog. Če že kam, pišite to v stari dobri dnevnik, če se vam tako zelo da. V vaše dobro. Ni lepo slišati preko nekaj deset znancev ali nemara kar prebrati na internetu, kako te nekdo blati in se šali na tvoj račun. Javni dnevnik lahko bere kdor koli, vam še vedno ni jasno? Skratka, kot sem rekla; obe varianti sta skrajni - tista s prikrito identiteto in tista z odkrito. Noben razsoden človek, ki pomisli na morebitne posledice, ne bo pisal bloga (četudi bo vanj pisal samo kako se pomlad prebuja - kot da ne vidimo!?). Pišejo ga zgolj in samo tisti, ki imajo več kot preveč časa ali pa so nesrečni da je joj. Če si srečen in zadovoljen v svojem življenju, ne boš dnevno preždel za računalnikom cca. dve uri, da boš spisal podroben opis oz. prelet dneva, kar seveda vključuje pritoževanje nad x ljudmi. Res neolikano! Tisti dve uri bi raje živeli življenje, ne pa verjeti, da je v virtualnem svetu vse lepo in prav. Najlažje je pač sedeti v udobnem naslonjaču z vsem pri roki in neposredno od tam tarnati, kako je vse zakomplicirano ter sortirati težave po abecednem vrstnem redu. To ve vsak, ampak mene bolj zanima, kje vi najdete čas? Mislim, a ste za to plačani ali kaj? Neverjetno no. O tem smo se na pijači enkrat pogovarjali s kolegi in prišli do prav zanimivih zaključkov. Ljudje, ki pišejo bloge, več ali manj nimajo svojega življenje. Živijo namišljeno življenje. In žalostno je, da je tako. "Newage" senzacija, kajneda? Tip top si, če imaš blog. Pa blog frende (ja vau, pa se sploh poznate med sabo?). Slaba tolažba, ni kaj. Blogomanija je preplavila trg (sicer že pred leti, ampak Slovenija je daleč za svetom), mladi in stari pa navalijo in pišejo neumnosti. Brez zamere, ampak nisem še zasledila niti enega pametnega bloga. Vse je po istem kopitu - na eni strani so tisti, ki pišejo, kaj počnejo čez dan (in čez noč), na drugi pa tisti, ki imajo v svoji glavi inštalirano, da so blazno premeteni, brihtni, skratka razgledani v nulo in pametujejo sami sebi na blogu. Dokazujejo se neznancem, pa izpadejo še večji nevedneži kot že so.
Življenje ni samo blog. Ventile si raje najdite v čem drugem, ne v tarnanju vsepovprek na internetu.

[Mala.Neja]

Se strinjam... dobro napisano.

[gemini]

Nism vsega prebrala.

Pišejo ga zgolj in samo tisti, ki imajo več kot preveč časa ali pa so nesrečni da je joj.

LoL dobrodošla na forumu dolgočasnežov in melanholikov.

Aja pa taka tema že obstaja pomoje Blog

Priporočam uporabo iskalnika

[Frenkie]

V bistvu ti dam prav kar se določenih stvari tiče. Jst osebno sem tud mela svoj blog, kjer sm objavila le 3 poste, potem sem ga pa zaklenila, ker se mi je zdela cela zadeva preveč glupa. Kot prvo, sploh nism vedla o čem naj pišem, kajti v vsaki objavi sem povedala preveč o sebi in vsak, ki bi me poznal in bi prišel gor brez da bi vedel od koga je blog, bi po parih stavkih zaključil o kom se gre. Men pa to ni blo všeč!!! Pisala sem na zelo podoben način kot svoj dnevnik (razen kšne detajle sem seveda spustila ). Potem pa sem se zamislila, zakaj za hudiča, bi opisovala dogajanja iz mojega zasebnega življenja, za neke virtualne ljudi???

Blog se mi zdi ena kul zadeva če imaš kaj konkretnega za povedat, kar bi zanimalo širši krog ljudi. Recimo kšni odprejo blog in vanj pišejo le o določeni tematiki (npr. o nekem zvezdniku), dogajanju v svetu, medijih, politiki, živalih, kulturi... itd. Nekateri pa samo objavljajo videoposnetke ali slike. Take zadeve se mi zdijo čist kul, ker ti ni potrebno poznati avtorja da bi vedel o čem se gre.

Razni opisi iz privatnega življenja, čustveni izlivi in razno jokcanje se mi zdi pa "too much" glede na to, da je stvar dostopna za vsakega na tem spletu. Razen seveda, če blog zakleneš in ga omejiš le na določene obiskovalce. Nekateri gredo celo v take detajle, da pišejo zelo osebne zadeve in hkrati objavijo en cel kup svojih fotografij... in recimo greš nekam ven in te nekdo, ki ga sploh ne poznaš, prepozna A to ni mal čudn filing, da nekdo ki je zate popoln neznanec ve kar dosti stvari iz tvojega življenja

Kar se mi zdi tud pretirano je to, da nekateri celo omenjajo določene osebe, ki jim niso všeč. Tud če avtor ne omeni imena te osebe o kateri piše, se ta oseba vseeno lahko prepozna po opisu in sami vsebini posta.

[*Lilly*]

Se strinjam Frenkie. Blog je praktična zadeva, če vanj pišeš o kakšnih temah, ki so v svetu ali pri nas aktualni. Ali pa kot si naštela, da npr. pišeš o kakšnem zvezdniku, dodajaš posnetke iz recimo youtube, slike s potovanja mogoče, ne pa osebnih reči. In ko si v svojem postu omenila, da nekateri celo gredo tako daleč in objavijo sliko sebe, mogoče celo svoje družine, te mimogrede lahko kdo prepozna. Poznam eno punco, ki sicer dobro piše blog, ampak tudi o osebnih in družinskih težavah piše, dodaja slike sebe itd. Potem pa jo pozna tudi nekdo, katerega ona ne. Čuden občutek mora biti, bi rekla.

[Tryanna]

Blogi so super fina stvar. Redno jih prebiram že dalj časa in moram reči, da sem nekatere informacije dobila na blogih, ki jih drugače ne bi nikjer zasledila. Je pa res, da je na spletu veliko wannabejev, ki pišejo stvari kar nekam v tri krasne...me ne motijo, saj lahko sama zbiram kaj spremljam in kaj ne. Premalo ljudi se vpraša kaj dejansko imajo namen v svojem blogu napisat. Kar se tiče osebnih podatkov, objavljenih na takšen način, bi najprej rekla da to nikakor ni zame, kot drugo pa to da me ne moti in nedvomno zadovolji voajerske potrebe mnogih. Pač nekakšna variacije reality showa

[mash@]

Jest pišem, link je spodaj, tako da si lahko pogledate.
Sicer je pa za tiste k so bl "on the go" lahko tudi preko mobilca urejaš svoj blog, Mobitel ma tud do opcijo. Fajn je recimo če si kje na potovanju al pa kej zanimivga v procesu počneš.

[Tamala`]

Čisto posploševanje.
In kaj se je zgodilo s tistim "svoboda govora/izražanja"
Naj počne vsak kar hoče in nikogar ni treba pretirano kritizirat ker počne nekaj kar se nekomu zdi popolna abota.

In isto bi lahko rekli za razne forume in podobne javne internet scene. potemtakem tudi oni nimajo življenja?

Se grem raje zleknit na kavč in uživat svoj lepši del življenja v virtualnem svetu ker očitno nimam realnega življenja in sem popolnoma nesrečna in nezanimiva.

Nekateri pa lahko še naprej preždijo dve uri in več, da iščejo nezanimive in nepametne bloge, da lahko širni internet publiki razložijo kako je deskanje po internetu popolna izguba časa.

[tiasha]

Men se tut zid, totalna neumnost obsojat ljudi, ki pišejo bloge. Ne vem zakaj bi tak človek biu pač zamorjen, osameljen, na robu obupa in samomora ...

Mislm jst pišem blog že več kot eno leto, pod svojim lastnim imenom, s svojo lastno sliko ... brez kakršnegakoli skrivanja ... javno za vse obiskovalce ... in pišem pač tisto kar mi pade na pamet, ker s tem izražam sebe. Tko kot bi pač pisala svoj dnevnik, samo da je pač blog javen, ker nimam ničesar za skrivat in se mi ne zdi popolnoma nič takega, če opisujem svoje življenje. Sej to je tako, kot če bi napisala knjigo, ki jo potem vsi preberejo ...

Se mi zdi pa totalno neumno, da se zdej kr use posplošuje. Jst tut pišem na forumu vse tako kot je, pod svojim imenom in nimam ničesar za skrivat ... ne vem zakaj bi to bla tko zlo slaba stvar!

Tut men se zdijo nekaterei blogi neumni al pa nesmiselni, ker ljudje mislijo da bodo odkrili nov planet, ampak pač ... naj ga vsak piše zase in za svojo dušo, dokler pa ljudje to berejo pa hvala bogu.
So mogoče še bolj bedni, k majo čas se ukvarajt s tem ...

Men se to zdi, čist d best zadeva, če ne zarad druzga zarad same sebe ... se razpišem, napišem kar mi paše to je to ... če kdo bere uredu, če ne pa tut prou ... pišem predvsem zase.

[Miss_Prada]

Bloga ne pišem, ker prosti čas raje izkoristim na druge načine, vseeno pa se mi ne zdi nič narobe, če ga nekateri pišejo. Konec koncev je njihov problem koliko in kaj bodo izdali... Saj so se itak sami odločili, da ga bodo pisali. Meni osebno se to ne zdi zanimivo, pa tudi ne bi hotela pisati o svojem vsakdanjiku, če bi to brali neznanci ali pa celo kdo, ki bi me poznal. Tudi dnevnika nisem nikoli pisala (par vpisov ne štejem kot redno pisanje ), ker se mi to pač zdi izguba časa. Če pa se komu da - super! Po mojem je brezveze, da se kritizira tiste, ki pišejo, če jih to veseli.

[Maudisa]

Komu paše naj piše,komu ne pa ne..Blog je stvar posameznika,kjer lahko sa zapisuje not kar želi.Pa če opisuje svoje življenje,ali ma za video..karkoli.

Sama ga pišem in mi je tudi zanimivo brat druge bloge.In se mi to ne zdi nič zapravlanja časa in ne vem kaj še.Ljudje smo si različni.Komu bo pasalo,ga bo pisal in bral,komu pa ne pač ne.To je to.

[steLLcy]

Bloga ne pišem, ker prosti čas raje izkoristim na druge načine

Lol. Sej se ne gre za to, da to delam(o), ker nimamo drugega v lajfu počet, ane.

Js tud že nekaj časa pišem blog imam tudi momente, ko se mi zdi vse skupaj resnična bedarija, ampak po večini mi je to v veselje in ko berem za leto dni nazaj kako sem se počutila in kakšne sem pisala, sem pa kar vesela, da to počnem.
Poleg tega je vse skupaj (bloganje) postala neka virualna razvada skoraj vsakega uporabnika spleta. Sej že resnično skoraj vsak bloga. In ne vem ... meni je zanimivo brat druge bloge. Med zaznamki imam ogromno (44) blogov, ki jih dnevno prebiram in ki so postali moj ritual. Nekatere izmed njih, se mi zdi, že prav dobro poznam in takšne bloge zelo rada berem. Ne zaradi tega, ker je moja želja posegati v življenje (intimo) posameznika, ampak so blogi, ki so resnično berljivi in jih imam res rada.
Skratka, tako kot so že ostale rekle, ne gre tukaj česarkoli posploševati, pač če ti zadeva ni všeč prenehaj z branjem in klikanjem po blogih (forumih) in se ukvarjaj s stvarmi, ki te veselijo. Popolnoma nepotrebno je namreč, da se živciraš z zadevami, ki so ti nesimpatične.

[nutella]

Je eden izmed možnih razlogov mogoče ta, da v resničnem življenju niso deležni dovolj pozornosti ali pa nimajo poguma z ljudmi razčistiti probleme oz. konflikte, ki jih pestijo, na štiri oči?

Če že kam, pišite to v stari dobri dnevnik, če se vam tako zelo da. V vaše dobro.

Skratka, kot sem rekla; obe varianti sta skrajni - tista s prikrito identiteto in tista z odkrito. Noben razsoden človek, ki pomisli na morebitne posledice, ne bo pisal bloga (četudi bo vanj pisal samo kako se pomlad prebuja - kot da ne vidimo!?). Pišejo ga zgolj in samo tisti, ki imajo več kot preveč časa ali pa so nesrečni da je joj. Če si srečen in zadovoljen v svojem življenju, ne boš dnevno preždel za računalnikom cca. dve uri, da boš spisal podroben opis oz. prelet dneva, kar seveda vključuje pritoževanje nad x ljudmi. Res neolikano! Tisti dve uri bi raje živeli življenje, ne pa verjeti, da je v virtualnem svetu vse lepo in prav. Najlažje je pač sedeti v udobnem naslonjaču z vsem pri roki in neposredno od tam tarnati, kako je vse zakomplicirano ter sortirati težave po abecednem vrstnem redu.

To ve vsak, ampak mene bolj zanima, kje vi najdete čas? Mislim, a ste za to plačani ali kaj? Neverjetno no. O tem smo se na pijači enkrat pogovarjali s kolegi in prišli do prav zanimivih zaključkov. Ljudje, ki pišejo bloge, več ali manj nimajo svojega življenje. Živijo namišljeno življenje. In žalostno je, da je tako. "Newage" senzacija, kajneda? Tip top si, če imaš blog.

Pa blog frende (ja vau, pa se sploh poznate med sabo?). Slaba tolažba, ni kaj. Blogomanija je preplavila trg (sicer že pred leti, ampak Slovenija je daleč za svetom), mladi in stari pa navalijo in pišejo neumnosti.

Brez zamere, ampak nisem še zasledila niti enega pametnega bloga. Vse je po istem kopitu - na eni strani so tisti, ki pišejo, kaj počnejo čez dan (in čez noč), na drugi pa tisti, ki imajo v svoji glavi inštalirano, da so blazno premeteni, brihtni, skratka razgledani v nulo in pametujejo sami sebi na blogu. Dokazujejo se neznancem, pa izpadejo še večji nevedneži kot že so.

Življenje ni samo blog. Ventile si raje najdite v čem drugem, ne v tarnanju vsepovprek na internetu.

Bom začela lepo po vrsti. V življenju sem deležna zelo veliko, morda včasih celo preve pozornosti. Imam fanta, prijatelje in super družino, ter ostale ljudi, ki me obkrožajo vsak dan, tako da mi pozornosti ne primanjkuje. Tudi probleme in konflikte rešim kar se da hitro, rada imam razčiščene pojme.

Dobri stari dnevnik je ostal tam nekje v sedmem razredu osnovne šole.

Zgolj za informacijo, dnevnik pišem z odprto identiteto (najdeš ime, priimek, starost in ne boš verjela, celo sliko)

In zdaj, najpomembnejše... Niti pod razno nimam več kot preveč časa. Hodim v službo, v pisarni prebijem tudi po 10 ur na dan, prevoz na delo mi vzame uro vožnje v eno smer. Si že izračunala, da sem zdoma 12 ur na dan? Bravo. Prav tako me doma čaka fant, za katerega si vzamem čas, pa prijateljice in družina... Tu so še moji hobiji, med katee sama uvrščam tudi forum in Moj Blog ... Presenetljiivo, kaj? Kot je razvidno, nimam ravno na pretek časa, da pa nisem nesrečna, mi boš morala verjeti na besedo. In vsake toliko si zelo rada vzamem čas, da spišem kak post, kako sem se imela tu in tam, ter kaj vse sem doživela v npr. preteklem tednu.

Za pisanje bloga nisem plačana (I wish). Čas si pa preprosto vzamem. Ker je to nekaj, kar rada počnem. Je to res težko razumljivo? Meni je težko razumljivo, da se nekomu da spisat tolk dolg post, kot si ga ti, o tarnanju čez blogerje:) O tem, kako polno življenje imam (resnično, ne namišljeno) sem razlagala malo vše, mislim da mi ni potrebno še enkrat. (če je, z veseljem napišem še enkrat). Imam blog. Pa če sem tip top, al pa ne. Tolk bolš zame, če sem

Blogfrendi. Nekaj poznanih. Nekaj ne. Upam da kmalu bodo ...

Blogov, ki niso na tvojem nivoju inteligence ti ni treba brati veš? Lahko se jim izogneš ... Pa hitro v knjižnico po kaj bolj "znanstvenega", da ne boš brala bedarij.

In želim ti, da boš v življenju našla boljši smisel, kot tarnanje ćez blogerje na enem chick forumu.

Good luck

[Miss_Prada]

Bloga ne pišem, ker prosti čas raje izkoristim na druge načine

Lol. Sej se ne gre za to, da to delam(o), ker nimamo drugega v lajfu počet, ane.

Js tud že nekaj časa pišem blog imam tudi momente, ko se mi zdi vse skupaj resnična bedarija, ampak po večini mi je to v veselje in ko berem za leto dni nazaj kako sem se počutila in kakšne sem pisala, sem pa kar vesela, da to počnem.
Poleg tega je vse skupaj (bloganje) postala neka virualna razvada skoraj vsakega uporabnika spleta. Sej že resnično skoraj vsak bloga. In ne vem ... meni je zanimivo brat druge bloge. Med zaznamki imam ogromno (44) blogov, ki jih dnevno prebiram in ki so postali moj ritual. Nekatere izmed njih, se mi zdi, že prav dobro poznam in takšne bloge zelo rada berem. Ne zaradi tega, ker je moja želja posegati v življenje (intimo) posameznika, ampak so blogi, ki so resnično berljivi in jih imam res rada.
Skratka, tako kot so že ostale rekle, ne gre tukaj česarkoli posploševati, pač če ti zadeva ni všeč prenehaj z branjem in klikanjem po blogih (forumih) in se ukvarjaj s stvarmi, ki te veselijo. Popolnoma nepotrebno je namreč, da se živciraš z zadevami, ki so ti nesimpatične.

Ne vem, kje si me narobe razumela, napisala sem pač, da prosti čas raje drugače izkoristim, sem pa v svojem postu poudarila, da se mi ne zdi to zapravljanje časa, če se nekaterim to zdi zanimivo. Naslednjič malo bolj preberi post, ko nekoga citiraš. Stavek si si narobe interpretirala, saj sem napisala črno na belem, da se mi ne zdi to nič takega.

[bejbika]

enemu se zdi bloganje izguba časa, meni pa vsakodnevno visenje v Cityparku. Enostavno lahko za vsakega, ki mu je šoping edini hobi rečem, da je dolgočasen, totalno brez trohlice originala. - recimo
Ja, blog je hobi. In pišeš o bedarijah.
In meni je vseeno, če sem zdolgočasena, brez lajfa, tečna, brez vsega. Ker se mi zdi tako ocenjevanje ljudi s strani nekoga, ki se ravno tako skriva pod nickom (Khm, dvomim, da ti je ime *Lilly* z vsemi možnimi zvezdicami).
Jaz večino svojih blogerk tudi poznam in to, ko prebiram njihove bloge je pač samo branje nekih misli, ki so momentalne. Enostavno določenih ljudi ne vidiš/slišiš vsak dan ... ja, pač nekateri nimamo časa po kavicah hodt pa skoz po telefonu čvekat
in moj blog ni niti o meni, ampak je o mojemu razmišljanju. Pišem o stvareh, ki se mi zdijo tisti hip zanimive. In tako kot je stelči rekla, fajn je brat za sabo, kaj si pisal pred leti, kaj si delal takrat.

Tole označevanje vsega, da so vsi, ki blogajo, srfajo po netu itd ljudje brez lajfa - škoda besed, ker bi se lahko začeli kregat o temu, kaj nekomu sploh pomeni to, da ima nekdo lajf. Meni je net del lajfa, PC je del mojega lajfa in to ne pomeni, da sem brez lajfa in da ne znam komunicirat drugače.
In ne bom nikogar obsojala, ker vsak lahko dela, kar mu paše.