Vprašaj me... #47

[mmm]

Kot otrok sem jaz bil nor na sladke pijace. Pri 10+ letih mi je fotr rekel, da bom imel sladkorno ce bom takole nadaljeval, ampak noben me ni bil zmozen omejit. Ker sem bil trmast, brez tezav sem prisel do sladkorja in sladkarij. Bil sem pa u bistvu suh, presuh, tko da nekih medicinskih razlogov za omejevanje niso imel. Malo trebuha sem dobil sele v studentskih letih, mislim da sele po tistem ko so mi psihofarmake dali, kar je priznan stranski ucinek teh tablet. Trebuha se do sedaj nisem znebil.

Ko sem opustil kofein in sel na homeopatijo - to pri meni sovpada, sem dobil vec mascobe v celotni telesni konstituciji. Verjetno me je kofein dehidriral, ceprav do studentskih let sem tudi bil izkljucno presuh. Ce pa hocem misice sedaj, pa rabim vaje za moc. Na tem sem pa tudi zacel pred leti

Ce bom uspesno opustil cuker, bom verjetno prvic po puberteti brez trebuha, saj je majhen, a pac je

Mama bo definitivno dobila to knjigo o sladkorju, saj ima dejansko tezave s tezo in zelo je sladkosneda.

Enim otrokom cuker ne pase, “moj” je pa imel napade smeha, ko he zauzil utrujen in nekaj let star tisti cuker. Je bivsa rekla, poglej kaj mu dela cuker. Jaaa, tudi nam “starim” enako, ce pretiravamo oz. smo ze odvisni.

Ce niste sladosnedi, super, no problem, jaz pac sem

Ena tezjih stvari mi se bo za odvadit sladki zajtrk: marmeladin rogljic in “kava”, pa lihkar so mi tko lepe vzorce po “kavi” zacel risat…


Ponavljam

[Sarissima]

Ko sem bla majhna smo meli dostopno/brez omejitev domač cuker - piškote, peciva, sirupe, kompote, palačinke itd. večino časa smo imeli tudi poljubne količine čokolade (ker moj foter ne more brez nje). edina omejitev je bila da recimo nismo smeli pred kosilom ali kaj podobnega. do študentskiu let sploh nisem marala sladkega, v dijaškem domu sta se vedno skregala cimra in fant kdo bo pojedel moje palačinke ko so bile za večerjo
odkar imam otroke mi pa ful diši vse sladko in kalorično, sklepam da zaradi stresa.

Tudi mojim ne omejujem cukra, jim sicer velikokrat ponudim neko domačo varianto (naredimo doma lučke z jogurtom in sadjem npr, spečemo domače piškote..). edini no-go so ti prigrizki pred glavnimi obroki, pa nisem srečna če jim kdo daje bombone (nevarnost zadušitve + bombon res nima nobene dodane vrednosti).
kljub temu da imam glede cukra res samo te 2 "zahtevi", človek ne bi verjel kako pogosto se moram skregat da se družina in neke naključne stare tetice tega pravila držijo .


ponavljam in/ali dodajam: ali si velikokrat v konfliktih s svojo okolico zaradi svojih odločitev pri vzgoji otrok?

[hayley]

Glede milke čokolade se popravljam oz. dodajam, se spomnim, da sem enkrat jedla po eno na dan, ma mislim ,da proti koncu osnovne, ko sem bila majhna, tipa vrtec/ predšolski otrok, vem da mi je mama dala samo eno vrstico na enkrat, največ dve naenkrt in sem bila ful presenečena, ko sem bila na obisku pri sosedi in je kar celo čokolado naenkrat odprla in pojedla.

Se ne spomnim več dobro, koliko sem bila stara v kakšnem obdobju, ampak ko sem bila majhna, pred osnovno šolo ali začetek osnovne, mi je sigurno mama omejevala sladkarije.



Ja glede okoilice je ena stvar, ki se je spomnim in na katro sem neskončno ponosna. Ko sem še vzpostavljala polno dojenje, ker na začetku ni steklo dojenje, sta mi moja mama in moj partner težila, da ne smem pustit otoka, da toliko pogosto joka, da mu morem dat adaptirano in jaz sem se samo agresivno kregala nazaj, da nimajo pojma o dojenju in da js ga bom vsakič dojila, ko joče, tudi če gre njim na živce, če pogosto joče ...in m ije na koncu res uspelo priti do polnega dojenja, s pomočjo tudi info na netu. Ma če bi poslušala svojo okolico in bližnje, bi bil otrok kaj kmalu na flaški od začetka.

Ima pa otrok nek močen karakter odkar se je rodil, ker se je drl, vsakič ko je hotel mleko, kot da ni jedel že cel dan ali kot da ga dajemo iz kože, kljub temu da je vsakič mesečno pridobival težo povprečno in nikoli pod povprečjem oz niti malo pod povprečjem.. Se spomnim, da ko je bila moja mama pri njegovih 3 tednih na obisku prvič, je tudi komentirala, da 'kako se ta otrok bori za hrano' iz njegovega joka/ oglašanja..

Kaj posebnega glede okolice razen tega se ne spomnim, ker dejansko je otrok non stop pri meni, ni sploh priložnosti, da bi ga kdo videl kaj dosti ali da bi ga hoteli sorodniki kaj po svoje vzgajat, ker po večni ni nobenega okrog OZ. sem ga samo jaz imela čez, ko smo bili pri starših.



Ponavljam

[_patchouli_]

Ena stvar, ki me je presenetila, od kar imam otroka je, koliko nakljucnih tet ima v zepih in torbicah zaloge bonbonckov

Mah, nisem z nobenim v konfliktu, ker nisem nek ekstrem in ne izstopam po vzgojni filozofiji od povprecnega starsa danasnjega casa. Niti nimam izkusnje, da bi se kdo vtikal v mojo vzgojo. Ce mi pa kdo zastonj otroka pazi, pa ne bom zdaj komplicirala, dokler ga vrnejo v enakem ali boljsem psihofizicnem stanju
Sem imela v prvih tednih obraten problem kot Hayley. Jaz nikoli nisem mogla polno dojit, bilo je strasno bolece itd. V takem stanju res nisem rabila pametovanja, kako ne smem otroku steklenicke dat, ocitno je bolje, da bi stradal. Saj dobis trdo kozo scasoma.

Ponavljam in ali se ti kateri trendi pri vzgoji zdijo trapasti?

[hayley]

Ja drugače v zdajšnjem času je ful teh svetovalk za dojenje v Slo in pri nekaterih najdejo rešitev, zakaj ni šlo, ne vem... priraščen jeziček mislim, da sem brala, da je en od razlogov lahko za boleče dojenje ... ali katera od stvari v ustih priraščenih, ali pa že samo, če otrok ni pravilno prisesan...


Ja js dokler je moj uradno še dojenček, pod enim letom, se niti ne spoznam, kaj in kako je vse aktualno pri starejših, za zdej ne vem v bistvu za nič takega, da bi mi bilo bedasto. No, to da imajo zdaj od začetka osnovne urnik od 8-16, se mi zdi slabo...


Ponavljam

[_patchouli_]

Al pa ce sem mela premalo mleka. Ker sem ga mela premalo. Bolecina je minila, ko sem zacasno prenehala dojit in samo crpala. Ko sem spet zacela, ni vec bolelo, ampak sit pa otrok nikoli ni bil. Tudi vem, koliko sem imela, ker sem po 3 mesecih samo se crpala in v celem dnevu ni bilo za en obrok.
Vcasih (dostikrat) nase telo pac ne deluje, kot mora. Eni, ki nosi ocala, najbrz nihce ne bi "svetoval" naj se pac bolj potrudi z gledanjem

[hayley]

Mislim ja, zdej ti itak verjetno ne bo vec pomagalo. Ma je cela znanost tudi za crpanjem. Da crpalka dovolj/ praviilno tesni, da je prava velikost nastavkov… menda kolicina, ki jo izcrpas ni pokazatelj, da nimas mleka ali da ga ne bi mogel imet.. potem menda dojencek drugace stimulira, da lahko pride vec mleka ven, kot med crpanjem… ce imas zeljo… Menda kaksne medicinsko dokazano ne morejo dojit ali tezje, da imas manj oz malo mlecnih žlez od povprecja npr, ma po vecini so pa najverjetneje napacne informacije oz premalo informacij..

[_patchouli_]

Ma sej niti ni vazno, kaj je razlog. Ene zenske ne morejo dojit in po mojih izkusnjah je 90% slovenskih "svetovalk" v nulo toksicnih. Tiste, ki jim je uspelo dojiti, itak ne bojo nikol razumele, da je mozno, da ti ne gre, ne glede na to, kaj nardis. Ker Hayley, verjemi, da nas vecina poskusi vse, vkljucno z cisto vsakim nasvetom, ki si ga ti prebrala.

[emanuela]

Večkrat sem slišala, da sem preveč "sočutna". Okrog mene je bolj (pri starejših) cenjena avtoritarna vzgoja, ki se je jaz ne grem. Drugače pa mi pozornost pritegnejo bolj "malenkosti" v smislu mamice, ki so s svojim recimo 6m pojedle vso pamet sveta: moj ne bi nikoli izsiljeval, ne bo gledal risank, niti malo telefona, dojil se bo do pet let, cuker je strup, bla bla bla. Vedno si mislim čakaj, da malo zraste, pa se bomo potem pogovarjali.

Imaš kak kos nakita, ki si ga podedovala?

[hayley]

Jaz sem si placala spletno izobrazevanje. Lahko bi si pa tudi svojo svetovalko si placala, ampak ni bilo potrebe. Sem se pa tudi pogovarjala z vec zenskami, ko so imele vec otrok, smo imele nek skupinski chat in so tiste bolj izkusene ze same kaksne nasvete in kako gre govorile. So pa tako tista, ki je bolj svetovalka za crpanje zelo izobrazene v tej smeri, prebrala vec knjig na to temo, pozna ene 200 modelov crpalk in svetovalke za dojenje so tudi po moje kar dosti izobrazene, tudi recimo dolocene zdr preglede, kjer se pogleda, ce je kaj medicinsko narobe lahko priporocijo, ker bolj vejo, kaj je treba pogledat. Saj kot receno pri nekatrih se mogoce res ne da, nekatere nocejo, nekatere se pa pac ne iscejo toliko informacij in se ukvarjajo s tem.

In svetovalke niso toksicne, to so zenske, ki jih placas zato, da ti pomagajo. Ce pa noces dojit, jih niti ne isces.

* meni so izobrazevanja pomagala, otrok je bil od starosti 5 dni na 100ml adaptiranega ob dojenju na obrok naprej, ko sem prvic crpala, sem si samo 20ml scrpala iz obeh strani 10 dni po porodu, potem mi je 0a ob vseh info uspelo prit na polno dojenje ene 3 dni pred dopolnjenimi 2 meseci.

[žveplenka]

Prav podedovanega še ne... trkam... mam pa kar nekaj kosov nakita od mami, eno zelo lepo srebrno zapestnico nosim vsakič ko je prilika.

Ponavljam + najljubši glasbeni festival? Na katerih si že bil in na katere bi še šel?

[Sarissima]

Drugače pa mi pozornost pritegnejo bolj "malenkosti" v smislu mamice, ki so s svojim recimo 6m pojedle vso pamet sveta: moj ne bi nikoli izsiljeval, ne bo gledal risank, niti malo telefona, dojil se bo do pet let, cuker je strup, bla bla bla. Vedno si mislim čakaj, da malo zraste, pa se bomo potem pogovarjali.

To + še bolj dvignem obrv ko imajo te komentarje moški (očetje) 2 mesečnega prvorojenčka (po možnosti taki, za katere vem, da so s svojim otrokom v stiku po 15min na dan) ali pa kolegice brez otrok . Pol pa mi najedajo z videoti od npr. Barbi završnik kot da so odkrile baby biblijo


tudi jaz nič podedovanega . kar imam in nosim sem si večinoma kupila sama.

nisem bila na nobenem festivalu in me niti ne vleče neki, če sem poštena.

ponavljam vprašanje o festivalih ali pa - spremljaš olimpijske igre? kateri šport te najbolj fascinira (za spremljanje na TV)?

[slovenc79]

nikoli nisem bil za kakšne festivale ali koncerte. kot prvo je to, da nisem bil nikoli nek velik fan kakšne skupine, mi je čisto od komada odvisno. drugo je pa to da ne poslušam velik muske na splošno, če pa jo, pa jo najraje sam, v miru in se čisto osredotočam nanjo. veliko poslušam musko iz filmov/serij/iger, kar se komercialno ne vrti.

občasno spremljam olimpijske igre, običajno če so naši športniki in navijam, ne glede na vrsto športa. načeloma ne spremljam toliko športa, fuzbal še največ, pa še tega ne veliko.

btw, kar se tiče otrok, pa tudi drugih stvari v življenju, mislim da je velik preveč primerjanja z drugimi in kopiranja od "vplivnih", kot pa poglabljanja vase in ugtavljanja, kaj posamezniku ustreza. očitno večina rabi v življenju komandiranje od neke višje sile, če ne od religije, pa od internetnih "modrosti".

moje vprašanje: koliko uporabljaš telefon in se ti zdi, da ga mogoče preveč oz. kaj si misliš o tem, da je naš vsakdanji lajf vedno bolj odvisen od telefonov?

[hayley]

Ja ga uporabljam mogoce malo prevec oz. Screentime je velik vecji kot kmalu po porodu, ampak zato pa nikoli skorajda ne uporabljam vec prenosnika, ker ne morem/ ni casa, tvja tudi ne gledam, tako d aje telefon moj edini screentime.
Mi pa nabije screetime tudi zato, ker ga uporabljam med dojenjem, da malo gledam in teh je kar zelo veliko cez dan se vedno. Kdaj iamam navigacijo vklopljeno, samo da mi najkrajso pot pokaze, zastoje, imam nekaj urne oz do 2 ali 3 urne voznje skupaj s kaksnin postankom, zadnji cas kdaj samo na slusalkah podcast.., recepte kdaj gledam…

Ponavljam + imas kaj necakov/ necakinj?

[emanuela]

Gledam, da skupaj s poslusanjem glasbe vred ne pridem preko dveh ur na dan. Posebej nabijem zvecer, ko gledam kak tik tok pred spanjem. Zdrav odhod v posteljo pa to.
Svojih (krvnih) necakov nimam, po mozevi strani pa so trije otrocki.

Imas vec prijateljev ki so s teboj ze nekaj let ali je vec "svezih" prijateljstev?