Vprašaj me... #47

[mmm]

V začetku OŠ sem imel eno interesno dejavnost, kjer mi je v štartu ful dobr šlo, čeprav na državnem nisem nikoli dobil medalje. Hitro sem popustil. Imam pa nekaj medalj od tam še v tem stanovanju, moram jih izobesit, da jih bom svojih prijateljicam in/ali šugarbejbiz kazal lol

V sedmem razredu osemletke sem praktično na vsakem tekmovanju iz znanja, kamor sem šel (bolj ali manj naravoslovje, izjema je slovenščina), prejel priznanje. Max je bilo zlato Stefanovo priznanje V osmem razredu sem dobil računalnik in sem totalno popustil. Samo še do srebrnega Stefanovega sem prišel (ampak to je itak bilo v parih in lahk da mi je sotekmovalka to "zrihtala" ).

V srednji šoli nič. Skratka, vzorec popuščanja pri meni. V štartu hud zagon, ker sem "smart", potem popustim, ker se ne učim.

----

Nekje vmes na faksu sem tekmoval iz tega kjer zdaj delam. Je bilo tako kvazi tekmovanje, ne ravno na nekem nivoju, tudi sotekmovalci s(m)o bili bolj naključni kakor sistematično izbrani. Kakorkoli. Zmagal sem Še zdej sm happy zarad tega.

Pol sem šel tudi naprej na svetovno-regijsko (EMEA je naša regija se mi zdi), kjer sem se sicer precej dobro odrezal, bil sem v top 15%, ampak vseeno sem pričakoval top 10, top 5 ali top 3 - pol bi res bil happy, če bi mi to ratalo
No ampak nisem vedel kako se naj pripravljam, pa tudi nobenega nisem imel, ki bi me pripravljal, tak da... glede na to, da sem eno noč prej se na šverc potikal po klavzuri samostana (recimo temu psihološka priprava), neke resne priprave žal nisem imel ali pa je delal... če bi se pripravljal, bi po mojem lahk zmagal, samo ali sem bil preveč lazy ali pa nisem imel pojma kako sploh začeti študirat, vsakega malo


Dobro vprašanje, malo sem razširil odgovor, sicer pa ponavljam

[hayley]

Ja, srebrna priznanja imam iz matematike in fizike, ter na geografiji sem bila na regijskem. Pa tudi na teh atletskih sportnih sem zastopala solo.
V srednji sem opustila ta tekmovanja iz predmetov, sem pa bila na debatnem tekmovanju.

Ponavljam

[mmm]

Ker si ne morem pomagat Jaz sem zadnji letnik srednje šole tudi na debatni krožek hodil... in s tem tekmovanja... pa še neko zadevo smo posneli oz. imeli nekje, kjer sem tudi jaz nastopal... hmm, škoda da nimam posnetka

[v-e-s-n-a]

Nisem se nikoli udeleževala šolskih tekmovanj. Me niti ni zanimalo, pa veljalo je, da je to itak za piflarje in grebatorje

- - - - -

Kaj ti je bil najboljši moment tega vikenda in kaj najslabši?

[mmm]

Po mojem s tem da nekaj dosezes na solskem in naprej iz naravoslovja ravno dokazes da nisi zgolj piflar.

Tudi tko ce gledas. Kaj bos s povprecnim folkom v sluzbi, ki se “napifla” pac toliko da vozi skozi zivljenje.

Ce rabis rezultate, vzames/isces nekoga ki zna kdaj priti izven okvirjev.

Sploh se ne zavedam kaki talent sem haha



2 dobra. “Dejt” in masa.
Slab, da sem opazil da mam nek upam da manjsi problem v stanovanju

Ponavljam

[v-e-s-n-a]

Dobro: da smo bili po dolgem času spet vsi skupaj doma, brez “motenj” (beri: dela, obiskov…)

Slaba: kosilo včeraj. Spet slaba volja, očitki, kritiziranje… Kdaj se to misli nehat

- - - - - -

Kaj vse si delal, delaš kot študent?

[haley]

Kot študentka sem delala telefonsko anketiranje, prodaja v trgovini, degustacije.

Ponavljam.

[Sarissima]

Bi bilo hitreje če bi napisala kaj nisem delala .

Delala sem v avtosalonu, promocije kozmetike, pobirala vstopnine, za šankom na dogodkih, v eni turistični gostilni, kot sobarica, par dni na recepciji hotela, kot rektorjeva tajnica, v arhivu, kot nadzorna za izvajanje pogostitev na univerzi, in na koncu dobri 2 leti na podobnem oddelku kot delam tudi kot redno zaposlena... verjetno sem kaj še spustila/pozabila. v 10+ letih se kar nabere izkušenj .

ponavljam + kdaj si prvič začela delati?

[hayley]

Se mi zdi, da prav kot študentka, da sem samo v pekarni. In praksa kot predmet na faksu.

Preden sem začela faks sem preko študenta pa največ časa v strežbi oz valejka v dveh kazinojih, tudi cele nočne izmene do jutra delala.. praznike, novo leto... Pred tem razdeljevala po poštnih nabiralnikih neke kataloge, trgala grozdje na trgatvi, plesalka/ animtorka na otroških predstavah.

Je bilo kar jeb**o težko to s strežbo v zelo nagužvanih ustanovah, sploh ena od njih. Po koncu izmene nisi vedel skoraj kako se kličeš, tako utrujeno glavo imaš. Ampak po drugi strani je mogoče zanimivo imet v življenju izkušnjo strežbe, ker je nek svoj izziv/svoja izkušnja - v štud, ali najstniških letih, zdaj ne bi.


Ma vse kar sem delala prek študenta, mi je bilo res bog pomagaj. Sem bila srečna, ko sem dobila svojo prvo redno službo, ker je bilo veliiiko bolje ,samo sčasoma je res potem pobralo ves tvoj čas in ni bilo plačano toliko, kolikor si mogel vložiti truda in vse slabo organizirano, pa še js mogoče nisem bila toliko za tisti tip dela.... Škoda, da nisem kej več v svoji smeri, samo nismo bili nič posebej usmerjeni, pa mislila sem da moreš ne vem kaj znat, da že na začetku faksa delaš, pa v bistvu ne rabiš en k***c nič... in nič posebnega ali zahtevnega ne delaš, če delaš v svoji smeri + je sicer več študentk v moji sedanji službi povedalo, da so prišle preko vez noter oz sorodnikov.


Ponavljam

[v-e-s-n-a]

Delala sem na pošti, na vrtnariji, v arhivu, v telefonski prodaji, na sodišču… Nič kaj kar bi mi lahko prišlo prav kasneje, ko sem iskala redno službo.

Prvič sem delala med poletjem mislim da pred koncem 4. letnika gimnazije. Ali je bilo konec 3.? Se ne spomnim točno…

- - - -

Evtanazija - da ali ne? Zakaj?

[prinzessin]

Da. Dokler je človek toliko pri sebi, da se lahko pri polni zavesti odloči, vsekakor da. Videla sem še preveč sorodnikov, ki so umirali na obroke, izmučeni, v groznih bolečinah, joku, pa je še vsak vedno obžaloval, da ni sam kaj storil, ko je bil še pri močeh. Res, ko to vidiš in slišiš, jim verjameš in želiš, da bi lahko kaj storil. Zato.

--

Ponavljam

[Ash.]

Ja, itak.
Glede na to, da se noben ne more sam odločit, ali se sploh rodit, se mi zdi, da bi za vse mogla obstajat neka humana možnost, da se v primeru hude bolezni lahko odločiš za “exit”.

—

V kateri državi bi se rodila, če bi lahko izbirala? (Odgovor “Slovenija” ne šteje )

[v-e-s-n-a]

Španija ali Francija

- - - - - -

Kaj je največja lekcija, ki ti jo je dalo življenje? Česa si se naučila?

[hayley]

Najbolj to z minljivostjo povezano, dan nikoli ne veš kdaj boš, in kdaj te več ne bo, enako za bližnje.
(Baje da onkološki v Lj je tako poln, kot da je pol Lj v eni stavbi... no sej ne kar umre večina, ma vseeno) Zato moreš živet tako, da slediš samemu sebi in svojim željam in notranjim vzgibom (kar je lahko tudi malo naivno reči, saj smo manipulirani iz vseh strani tudi na nezavedni ravni, ampak približno.. da poskušaš slediti sebi in biti srečen vsak dan)

Ponavljam

[_patchouli_]

Da ni pomembno v katero vrsto se postavis, ker je vedno napacna

Gres na volitve? Ves kako bos glasovala?