Vprašaj me... #47

[mmm]

Mi več pomeni to, da bodo vedeli, da krompir ne raste na drevesu kot to, da trenirajo nek šport.

Mislim, mene bi bilo potrebno prisilit v športno dejavnost, ampak motivacijsko prisilit, v to sem prepričan. Zato mi je žal, da si niso starši vzeli dovolj energije, da bi me spravili migat. Za učitelje razumem, da se jim ni dalo ukvarjati z mano, a starši bi se mogli oz. bi mi mogli nekoga najti.

Sem že prej napisal zakaj je v redu, da je telo vsaj povprečno razmigano. Ena mal napihnjena new age "fizioterapevtka" mi je ne toliko nazaj komentirala, da je žalostno kako izgleda moje telo, kak sem. Prej nisem tako razmišljal, ampak ena sodelavka od fotra je prav tako komentirala, da sem čisti fotr, in potem ena druga, da to pa že ne bo držalo, ker je fotra konkretno več v mišicah. Pa ni fotr neki močan, normalen moški je, jaz pa pač fantek Jebiga

Če se potem navežem na vprašanje.

Celo ne-vzgojo smatram kot napako staršev. Bili so odsotni. Razumem, da so verjetno bili taki zaradi lastnih problemov, pri mami mogoče zdravja, obremenitev v službah, negotove prihodnosti, a vendar imeli so otroke...
In ko sem imel malo bolj resne probleme, so bili čist zgubljeni. Ni bilo tiste ta prave opore, niso bili dovolj močni, da bi mi dali vedet da bodo poskrbeli zame mi našli neko rešitev, dali neko varnost.
Še sedaj je isto, da oče neha govorit z mano sedaj, ko imam pač neke probleme. OK, mu je pretežko morda, a meni je tudi težko, ampak vsaj zavedam se kako je bilo pred 20 leti, ko sem še manj vedel poskrbeti zame.

Saj ni to, da se ne bi ukvarjali z mano, a premalo so se in na napačen način po mojem. Težko je vse razumeti, a emocionalno vem, da neki ni bilo OK.

In te napake ne želim ponavljati. Svojim otrokom želim dati občutek stabilnosti, četudi bo realnost povsem drugačna. Delovne naloge pa tudi želim, da začnejo dobivati čimprej.

Starši me niso silili v nič.
Popolnoma permisivna vzgoja je bila, OK strašili so me pred drogo, zato je verjetno nikoli nisem probal ne jaz ne sestra... je bilo precej jeze in strahu prisotnega v vzgoji... sicer pa ker sem imel dobre ocene (brez nekega učenja, s tem da sem poslušal v šoli je bilo dost ), so me pustili pri miru, popolnoma pri miru
Včasih so pritiskali da moram sestro učit, ker je imela težave v šoli, ampak niti ne tolk motivacijsko (žal), ampak bolj na način, zakaj sošolcem pomagam, sestri pa ne - kar en kup psiho (bul)šita. Sicer sem sestri pomagal, a se nisva ujela

OK, mogoče so vztrajali, da eno interesno dejavnost pa moram imeti, ker nisem hotel nič, saj to so imeli prav, to je že šola "pritiskala". Je pa bila povsem moja izbira kaj izbrati. Klavir npr. sem hitro nehal igrati, ker mi pač ni šlo Drgač sem si želel.

Pač problem je bil, da me s tako vzgojo niso naučili nič. Kaj mi pomaga, če fotr dobro šraufa, če jaz komaj kaj prišraufam... kaj šele, da bi kaj popravil. Fotr pa je pa po drugi strani lahk skor hišnik (in (skoraj) avtomehanik - verjamem, da šraufa avte precej bolje od vaših tipov/staršev, ker mu je to nekoč bil hobi... edino če so avtomehaniki, potem verjetno ne ), sej mi velikokrat pomaga še vedno Sej sm hvaležen zdej na stara leta za to

Edino obveznost, ki sem jo imel, je da pospravim/posesam svojo sobo, pa še to sem bolj redko počel. In potem tak razvajen fant gre nekega dne študirat... in se spet (brez večjega problema) ven vleče s študentskimi boni

-----

Po drugi strani, ko je bil sneg zunaj, mali pa ne ravno več 1. razred OŠ, sem seveda hotel, da malo sneg kida, ampak resno, brez heca, ne da se sam zabava na snegu. In me je ex- itak zablokirala, kaj da se grem.

Mislim, ker je hayley komentirala delo na hiši. Definitivno bi otroke naučil delati na hiši, vsaj tisto kar sam vem. Ker vem kako je meni bilo težko, ko sem bil polnoleten al pa že konkretno polnoleten in sem se moral učiti stvari, ki bi se mi jih bilo lažje naučiti preko vzgoje v primarni družini. No saj likat pa še vedno ne vem, ampak moje cunje zgledajo bolj zlikane od cunj kakih sodelavcev, kjer žene likajo Se pač znajdem, sem si postavil "lažji" sistem, čeprav je verjetno žalostno, ker ne vem likat (ampak za vsako malenkost se ne rabim obremenjevat, bolj žalostno je, da kuhat neki ne vem, da bi bilo neki hudo okusno )

Ponavljam.

[saarijarvi]

Ne, nista me silila v nič. Glede vzgoje pa - dolgo sem v sebi držala neko jezo in razočaranje, ker sem imela težko otroštvo.. a ko sem enkrat odrasla, mi je kapnilo, kako težko je šele bilo njima. Ne bi šla v podrobnosti, ampak imeti otroke tako rosno mlad in da se ti potem čez peščico let cel svet sesuje na glavo zaradi grozne bolezni. Puhh. Ne, nimam več jeze, samo še sočutje in empatijo

S katerim od sorodnikov se čutiš najbolj povezano/ega?

[mmm]

Uff, zdej si me pa raznežila

Po mojem z mamo - ne glede na vse, največ emocij je prisotnih z njo, ona je edina ki čustva malo bolj izraža od ostalih, ki me (kdaj?) čuti V otroštvu mi je veliko pomenilo, ko mi/nama je tako slikovito brala pravljice. Verjetno imam od tega še vedno nadpovprečen besedni zaklad, čeprav praktično ne berem (leposlovja pa sploh ne). Pa še zdaj me zna pohvalit in pihat na dušo... vsak dan bolj se mi zdi... nazadnje je preusmerjala pozornost, ko sem jamral, kako me vse boli... kako to, da sem naredil izpit, če pravim da sem bil na bolniški, imel vročino in sem se potem zadnji hip učil še manj, kakor bi se, če bi bil zdrav in hodil v službo.

Pa sem rekel: "Mama. Saj oba veva (oz. vsi), da sem pameten. Sem se pač potrudil na izpitu, iz sebe dal svoj maksimum koncentracije in vsega (izpite imam rad, ker nanje gledam kot na izzive, mal pa tud zarad tekmovalnosti (z drugimi)). Nekaj sreče sem pa zagotovo tudi imel. Ker je bil izpit zafrknjen in sem itak imel premalo časa za učenje, lahko da bi se več učil in na koncu padel - objektivno gledano."

Ampak, saj pravim, pravi hip je znala preusmerit pozornost in se malo poveselit To zna, posebno, če se dobro počuti

Ponavljam.

[Sarissima]

najbolj povezana bi težko rekla.
zaupen odnos imam z mamo, dobro se razum z očetom ki me kot tatino princezo "razvaja" po eni strani, po drugi pa je on ponavadi moj najhujši kritik (izpostavi pomanjkljivosti ki se jih ponavadi ne zavedamm), žive imam še 3 stare starše katerih zgodbe in skupaj preživet čas vedno bolj cenim (in mi je vedno manj samoumeven).
po eni strani pa imava s teto nek poseben odnos, ker smo si po določenih življenjskih odločitvah in situacijah zelo podobne in ji lahko pojamram/razlagam o temah, ki jih ostali zgoraj navedeni ne razumejo .


res luštno vprašanje

ponavljam in dodajam "zakaj"

[hayley]

Mamo, ker mi je najbližje.

Ponavljam + Kaj si na zadnje gledal/a od filmov, serij

[mmm]

Hmm, Nevarne ženske (sicer originalno Sweethearts; Cinestar A&T, sicer komedija), ful mi je bil všeč + veliko govora o mamah

Jah jebiga, začel sem počivat &gledat TV mal več in nič mi ne manjka

Ostalo sem že odgovoril.

Ponavljam obe vprašanji

[hayley]

Deliver us/Odreši nas

Prvo sem mislna, da ni tako dobra, ampak mi je zdaj ratala. Danska noir psihološka kiriminalka


Ponavljam

[Ananhas]

Sestrami, natančneje z eno najbolj. Zakaj? Ker sva si podobni, imava lahko dolge in odkrite pogovore, sva direktni druga z drugo in se nasploh razumeva na vseh nivojih.

Na Netflixu nazadnje en stand up, Jimmy Carr - His dark material

Ponavljam plus katero serijo priporočaš?

[hayley]

Se ne poznam neki ful na serije. Zdaj bolj zadnje mesece gledam bolj specifične stvari, ki so meni všeč, ena tema je kuhanje - masteršef slovenija, mi je najbolj všeč, ta avstralski mi je manj...

Druga tematika, ki mi je ful všeč, je raziskovanje umorov in nordijske serije, se pravi nordijske o raziskovanju umorov/ serijskih morilcev... in nek razplet psihološkega profila zločincev in morilcev, mučiteljev... kaj se jim je v življenju in otroštvu, mladosti dogajalo.. plus všeč mi je poslušati nordijske jezike, najbolj švedščino. Hm... Darkness Those who kill je eden teh, ki mi je bil všeč.


Ponavljam

[_patchouli_]

Ma ne vem, ze dolgo nisem nic novejsega gledala. The good place je ena taka, ko je mogoce se niso vsi gledali, je pa vsaj prva sezona res kul (tudi ostale sezone, ker grejo v zanimivo smer, ampak prva je res top. Dosti filozofije in moralnih dilem obravnava na zabaven nacin, mogoce bi bilo zate, mmm.). Bojack Horseman je mogoce mal bolj nisna, ne vem, ce je za vse okuse. Zdaj gledam the office, ampak sem verjetno zadnja na planetu zemlja, ki jo se ni videla
Edit, ker sem se se ene lustne, bolj lahkotne serije spomnila. Sicer obravnava dosti resnih tem, predvsem s podrocja dusevnega zdravja, ampak je v obliki musicala Crazy Ex Girlfriend.


Poslusas kak podcast? Kaj priporocas?

[saarijarvi]

Ja, The Blindboy Podcast na Spotifyju. Sem ga šla tudi v živo poslušat prejšnji teden, smo s kolegi čisti fangirls-i. Tip z avtizmom, ki se noče pokazati svetu (v javnosti ima vrečko na glavi ) in je obseden z raziskovanjem totalno random stvari.. npr 'zgodovina korenčkovega kolača', 'esej o notranjosti teniške žogice', etc... veliko govori tudi o mentalnem zdravju. Meni je res super format, priporočam.

Pa the Diary of a CEO ima super goste na YT

ponavljam

[_patchouli_]

Vecina podcastov, ki jih poslusam, je precej basic white girl zadev, true crime in to. Drugace ena, ki mi je res fajn za poslusat, je Lore, o razlicnih legendah in folklori z razlicnih kocev sveta. This American Life ima kul teme, prav tako spin off, Serial, sploh prve 3 ali 4 sezone (prva je OG true crime serija). Za kake bolj scary teme mogoce ena novejsa, Scared all the time (bolj humorno) ali Let's read, za humor pred kakim potovanjem pa mogoce Welcome to Paradise, it sucks. In pa, najpomembnejse, My dad wrote a porno. Ne povem nic o slednji, samo poslusajte (s slusalkami, ce niste sami v prostoru) in se mi zahvalite kasneje.

Ponavljam

[hayley]

Ma prav nič, edino youtube gledam, zdaj mogoče, da kakšne stvari so isto podcast ampak je tudi video, nisem toliko pozorna, ker ne zdaj strogo sledim določeni ampak vsaketoliko kaj pogledam, kar mi yt sam predlaga...


Gledaš kak yt kanal oz kaj si na zadnje gledal/a na ytu

[Sarissima]

Edini podcast ki ga občasno prižgem (< 1x na mesec) je Huberman Lab. Super teme, informativen, ampak meni ta razvlečen večurni format (nestrukturiranih) govoranc nekako ne potegne.
Zgubim pozornost prehitro

Podobno yt videoti, nikoli si jih ne prižgem, sploh ne ko rabim kako relevantno informacijo, vedno si raje odprem navadno spletno stran in preberem navaden tekst.
Edini kanali ki jih spremljam vsaj občasno - Eating history with Max Miller, Good Mythical morning, Žerjal. včasih sem pa redno spremljala Joshua Weissmana (preden je spremil format in vsebino svojih videov). zdaj ga ne kliknem nikdar vec

ponavljam

[v-e-s-n-a]

Ne, ne gledam.

- - - - - -

Kaj meniš o influencerjih?