Vprašaj me... #47

[Sarissima]

"to je narejeno za ljudi"
torej česarkoli sem se bala/nisem hotela probat/nisem vedla kako mi bo šlo je moj foter to rekel in je ta brezvezna opazka ostala z mano. dejansko si sama pogosto kdaj to rečem ko oklevam.

kjut, ponavljam!

[emanuela]

Saj mi mami še zdaj veliko pomaga, ampak večkrat mi je kot mali rekla, naj se nikomur ne pustim.

Kako pomemben ti je partnerjev stil oblačenja?

[v-e-s-n-a]

Ne bom rekla, da mi ni pomemben. Mi je cool, da se sam zna zrihtat in da nekaj na to. Da sam ve, kako se v določenih situacijah primerno obleči.

Mi je čisto mimo, da ženske kupujejo (likajo in tudi pakirajo za počitnice) možem/partnerjem oblačila in jih oblačijo po lastnih željah. Kot ene 3-letne fantke.

- - - -

Ponavljam

[hayley]

Hm, ma bi rekla, da mi ni pomembno. Mislim, tudi ce ima glede nekega svojega osebnega stila/ oblacenja nek minus in je drugace inteligenten, uspesen, ‘moski’ po svojih znacilnostih, obnasanju, mi ni pomembno.

Ce je pa tako po videzu slob, underdressed, kot po obnasanju, len, prevec v izi za vse, potem pa ne.

Sicer pa ja, priznam, da prevec studentsko/ po domace obleceni, v kaksnih kapucah, prevec hipijevsko, ‘leno’ bi mi bili bolj ‘nope’ na tinderju ali kaksni taki aplikaciji, kjer ocenjujes po slikah.


Ponavljam

[mmm]

Mi je čisto mimo, da ženske kupujejo (likajo in tudi pakirajo za počitnice) možem/partnerjem oblačila in jih oblačijo po lastnih željah. Kot ene 3-letne fantke.

Mene partnerka ni, me je pa mama dolgo. In res sem bil bolj švoh oblečen, kar je ena tudi komentirala že v študentskih letih, vendar me ni ganilo (žal )

Partnerka je hotela, da najprej mišice dobim, potem pa bova karkoli drugega. Slednje se še zdaj ni zgodilo

Je pa ona imela kar v redu stil in to mi je pozneje postalo "vrednota", kakorkoli se plehko sliši.

Jaz vem poskrbeti zase, seveda bi lahko še marsikaj izboljšal, a pač vem poskrbeti zase.

Od ženske tudi pričakujem, da se zna uštimat "classy", situaciji primerno, kdaj pa tudi "izredno zapeljivo".

Sprašujem: Kako rada pa greš s partnerjem kupovat obleke?
Recimo, če nadaljujem. Da ogled oblek vzameta kot neke vrste "zmenek", pa ne samo njenih, ampak tudi njegovih...

[hayley]

Mislim, bi sla, ampak je za naju to bilo do zdaj neizvedljivo, ker imava otroka, se ne 13m starega In ga nisva inela kam dat do zdaj, da bi sla sama kam.

S tem, da rada kupim, kar imam ze v naprej v planu, da bi rada imela, da vem priblizno, kaj iscem ali, da to res potrebujem, ne kar nekaj brezglavo v tri dni, samo, da nekaj kupis…

Zdaj na zadnje, smo bili vsi skupaj v vbabycentru in na koncu, ko sem ga sla jaz dojit v avto in malo pocakat z malim v avtu, je on sel sam se v emporium se nekaj zase kupit…

Mi je pa sicer to skorajda primarno bolj zenska lastnost, da se ve kako obleci, ne tako mosko, od tipa ne bi nikakor pricakovala, da je nek modni poznavalec, raje ima vec vsebine in navzven ni tako ‘blescec’ (- po oblekah, nek zdrav izgled je zazeljeno da ima sicer), kot obratno…


Ponavljam

[_patchouli_]

Lol tisti omejeni cas, ki ga imava samo zase, veliko raje prezivim kako drugace kot po trgovinah. V bistvu kakrsnikoli cas raje prezivim drugace kot po trgovinah. Trgovin imam hitro dosti. Ce bi mi partner, s katerimi se sele spoznavam recimo, rekel, ce greva na dejtu po trgovinah, bi ga zelo zabodeno pogledala. Shopping je zame nek opravek, kot recimo placevanje racunov. Delaj to v svojem prostem casu

Koliko kupujes oblacila preko spleta? Ce narocas, kje najraje in zakaj?

[v-e-s-n-a]

^^^ mmm: ne, nikoli ne jemljem obiska trgovin z možem kot zmenek. Škoda najinega redkega alone časa za to. Ker ga ni velikokrat.
Pa tudi noben veliko ne kupuje oblek.

Odgovor na vpr.:
Če kupujem preko spleta, naročam obleke za hčerki: H&M, C&A, Sinsay…

Ker je relativno poceni. Koliko? Nimam pojma. Mogoče 2x na leto?

- - -

Ponavljam

[mmm]

Ja, ex- je rada hodila po trgovinah, sicer si je kupila hitro, a rada je kupovala, včasih kaj probala, se mi kazala. Takrat mi je šlo na živce, u bistvu je bilo pa sexy. Zdaj bi seveda se tudi jaz kazal njej, ampak takrat me je brigalo in nisem imel stila...

Po internetu ne naročam oblek (ker jih ne morem probat; bi pa naročil kaj v primeru, če ne bi drugje dobil), tudi parfumov ne, čeprav je ena trgovina, kjer jih dobiš malo ceneje, verjetno bi moral. Včasih kupim kak računalnik po internetu ali pa kako računalniško komponento, ali pa kaj iz Mimovrste... praviloma raje opravljam nakupe v živo.
Največkrat sem še dostavo hrane/malic naročal po netu, pa tudi tega praktično več ne počnem. Karte za dogodke si pa kupujem online

Ponavljam.

[hayley]

Ne naročam po netu

Sem ene parkrat, ko sem bila stara okrog 20 edino, ker mi je bila ful vsec znamka Abercrombie in je ni v slo, razen tega ne


Ponavljam

[mayaeb]

Za otroke večinoma vse naročam preko spleta, h&m in baby center. Ko se menja sezona in viša številka, ki jo nosijo. H&M ima super spodnje majice, ozke in dolge in tisti njihovi paketi hlač in majic, so mi všeč, ker nekaj tega vzameš in vse lepo skupaj paše. Priročno, če moj oblači, da ni katastrof pri kombinacijah
V zadnjem letu zase na spletu kakšen tom tailor, iglu in hummel.
Stvari za službo grem iskati v fizične trgovine, da pomerim. Tudi običajno 1x, ko se sezona menja in takrat več kupim.

Drugače so mi super spletne trgovine, ker mi je škoda časa za po trgovinah hodit.

Ponavljam.

[Sarissima]

pa podobno kot vse ostale... glavino nakupov odkar imamo otroka opravimo kar prek spleta. večinoma naročam iz about you zase, moj iz next, za otroke pa imamo itak vsega preveč, če že kupim za posebne priložnosti iz h&m, v mani ko imajo -80% na vse ali sinsay.

zabavna zgodba glede kupovanja za partnerja - nedolgo nazaj sva zasledila da bo imel lidl akcijo na spodnje perilo - ker ima moj vse spodnje perilo v katastrofalnem stanju, sem se javila da grem zjutraj na dan akcije v lidl. long story short - penzionisti so se prerivali pred policami do take mere, da nisem mogla zraven, sem po par minutah vljudnega čakanja ob strani (kjer so me vseeno celo prebutali z vozički) opazila da že cca 1h po odprtju itak ni več številk za mojega. obupam in grem k drugim policam, kjer sta bila med bormašinami odvržena 2 paketa kanotjer v pravi številki . očitno je nekdo zgrešil številko/barvo in se mu ni dalo nazaj nosit na polico .
I would do anything for love but I won't go to Lidl when it's underwear week

ponavljam!

[hayley]

Jaz sicer za otroka sem narocevala vec stvari rabljenih preko marketplace, bolhe, ampak, od oblacil do knjigic, avtosedeza, posteljice, nosilke, banje, samo ne pa kot nakup iz trgovine, novega.
Par stvari otroskih novih je moj narocil prek spleta, ne pa oblek, obleke smo vedno v fizicnih trgovinah.
Sicer jaz sem na zadnje kupovala nove stvari st 62 in naslednjic zdaj 86, vmes nisem (skoraj)nic kupovala oblek, ker so nam obe babici skos kaj kupovale…

Tudi zdaj zase 1 leto nisem nic kupovala, sem sla v fizicne trgovine 1. Malo pred otrokovim 13 m.


Ponavljam

[v-e-s-n-a]

Kot sem že rekla, največ obleke za moji punci.
Zase grem rajši v fizično trgovino, da pomerim.
Naročam pa tudi v H&M dodatke za dom preko spleta.

- - - - -

Se ti je kot otroku mudilo odrasti?
Bi bila rajši še vedno šoloobvezni otrok ali ti je boljše biti odrasel in zakaj?

[hayley]

Zdaj to obdobje porodniske sem dalec najraje odrasla, tako komot zivim, dalec bolj od kaksnih obdobij prej, financno imam najmanj skrbi do zdaj ter samozavest verjetno najvisjo, vse razumem, zivljenje, bolj kot kadarkoli prej, imam obcutek. Kot otrok si primoran z nekimi ljudmi bit obdan vsak dan, recimo v razredu, zdaj mi ni treba nic.
Najlazje mi je tudi odkar sem si najdla partnerja, s katerim mislim ostat skupaj. Se mi zdi, da dokler si samski ali mogoce v zvezi, kjer partnerja ne vidis kot dozivljenjskega, da je nek strah ali nesigurnost zraven.
Tudi, da imam otroka, imam obcutek, kot da sem nek del zivljenja opravila, ce bi bia brez, bi bila neka skrb ali bom sploh kdaj imela, ali sploh lahko imam, ali mogoce ne bom mogla imet, ko bom poskusala, kje bom najdla primernega partnerja… vse neke take stvari imam obcutek, da imam sedaj resene, ki jih nekaj let nazaj nisem imela….

Ceprav imam trenutke, ko tudi pogresam studentsko zivljenje ali osnovno solo, srednjo, kdaj mi je fajn, da se lahko kot student zakopljes v studijsko snov in nimas ostalih stvari v lajfu za skrbet in lahko samo studiras in se ucis, kot ucenec se mi je tudi fajn uciti ali kdaj imam nostalgijo, ko vidim kaksne sezname domacega branja ali kaj taksnega, me spomni na tiste case…

Ponavljam