Vprašaj me... #47

[Sarissima]

pa oboje. v študentskih letih (preden smo začeli s tamalo hoditi okoli) smo šli precej bolj na divje, ekstra majhen budget, couchurfing, divje kampiranje itd.
zdaj gremo radi bolj na komot, sploh z majhnimi otroci se po mojem mnenju splača gledat da se gre čimbolj na izi s polpenzionom itd. ker ne rabim da mi je na dopustu bolj naporno življenje kot doma
v toplice smo npr začeli hodit ko se je rodila tamala, prej se mi je to zdelo zguba casa in denarja

ponavljam

[hayley]

Kar sem potovala, sem samo backpackala, tako da bolj popotniško. Pa 1x smo šli z avtodomom. Kar se 20ih tiče oz časa po srednji šoli, nisem potovala drugače.

Z otrokom nimamo za zdaj plana potovat oz na morje gremo na vikend na Hr.


Ti?

[_patchouli_]

Nisem vec v tistem, da je treba v najvecji luknji spat, da dokazes kak tough popotnik si Mi je skoda dat ogromno denarja za hotele, ampak mi je pa vsec, da je vseeno udobno. Kaki manjsi, buticni guesthousi so najboljsi kompromis. Ce sem sama (kar sem bila nazadnje dobre 5 let nazaj), dam se malo manj, kot za druzinski dopust. Edino vec dam za dobro lokacijo, to mi je bolj pomembno kot recimo opremljenost sobe.
Hrano pa rada poskusam tako tisto tanajbolj poceni kot kake dobre restavracije. Imam tudi kar utrjen zelodec, bi rekla...

Kako bi zdajle reagirala, ce bi izvedela, da si noseca (oziroma tvoja partnerica)?

[emanuela]

Ne bi mi bilo ok. Res ne. Ne bi bila vesela.

Ponavljam.

[hayley]

To so ene od mojih ponavljajočih sanj.. sem že pred njegovim 1. mesecom sanjala, da sem nazaj zanosila pri njegovem 1 mesecu ali še prej in da me je bilo strah povedati ginekologinji... ker ti na pregledu po porodu rečejo, da ne zanosi preden ima otrok 1 leto oz. ne poskušaj...

Meni bi bilo v redu. Ne bi mi bilo v redu edino iz vidika, da se ne morem posvetiti zdajšnjemu dojenčku oz. da bi vedela, da kmalu več ne bom mogla dat vse pozornosti samo njemu. Tako, kot da varam zdajšnjega dojenčka z naslednjim...


Drugače sem pa že vidla vpr. po fbju 'kako se odnese, če je med otrokoma 11 mesecev razlike' in potem še odgovore, da tudi 10 mesecev razlike gre.

Drugače pa seksam skorajda ne nič, sploh kar sem/ sva pri starših in menstruacije tudi nimam, tako da prav zlahka ne bi bila noseča.

Ponavljam

[saarijarvi]

nocem biti mama. tudi meni ne bi bilo ok.

ponavljam + ce kdo zeli iskreno odgovoriti, ti je bilo kdaj na momente zal, da si stars, oz. bi se drugace odlocila, ce bi se lahko se enkrat?

[hayley]

Meni do zdaj ni bilo žal oz. mogoče sem kdaj, ko s je bilo treba veliko časa ukvarjati z njim pomislila, kako bi bilo, če zdaj sploh še ne bi imela otrok.

Drugače meni mislim, da do zdaj mi je lažje oz. manj naporno biti doma z 1 dojenčkom, kot hoditi v službo. Pa ful sem bila, ko sem bila noseča tako zaskrbljena in ne tako psihično ok, pa tudi fizično veliko bolj utrujena kot po porodu, sem že mislila ali se malo bala, da ne dobim kakšne poporodne depresije, se pa potem hvalabogu psihično precej bolje počutim odkar sem rodila, kot noseča, ena stvar, ko se ti odvali kamen od srca, že da je šel porod mimo in da ni nič večjega narobe šlo z otrokom med porodom...

Pa še jaz sem si že nekaj časa, mogoče let želela imet otroka, ko so prijateljice že imele.
Pa eni tudi rečejo, da je ta otrok med manj zahtevnimi moj, ne vem zdaj... Edino, če rad hodiš žurat ali redno ven, potem to pares ne moreš več, razen če daš dojenčka komu pazit, sam to ni lih pogosto, da bi folk to delu se mi zdi...

Pa po eni strani se mi zdi, da zdej ko imam otroka je nekako bol fizično delo na vidiku, prej sem imela v službi in življenju pa skos nek psihičen in mentalni stres, zdaj je pa bolj fizično delo kar je z dojenčkom in sem si na nek način malo odpočila možgane, psiho mogoče od vsega v zadnjih letih in sem bolj v miru sama s sabo in ožjo družino doma, tako orng upočasnila tempo, ker je bilo res ogromno vsega prej..

ponavljam

[Sarissima]

Itak da so momenti obžalovanja oz ko si misliš - a je bilo meni res tega treba
tako kot pri marsičem v življenju . tako kot ti je res bedno kak dan na potovanju, ko stakneš drisko, te oropajo, al pa pol dneva pešačiš na razgledno točko da je pol nazadnje oblačno . verjetno pa je velika večina potovanj takih, da če te vprašajo - bi šel še enkrat? je odgovor - ja .

ziher ti lahko določene okoliščine na katere imaš ali nimaš vpliva pomembno vplivajo na tvoje doživljanje izkušnje 'imeti otroka'. ampak upam/verjamem da večina staršev, ki so se odločili za otroka in ga vzgajajo v "normalnih" okoliščinah, tega ne obžalujejo prav pogosto .

js sm pa fertik z otroci, hvala

ponavljam!

[emanuela]

Glede otrok bi se isto odločila, nikoli nisem čutila niti pikice dvoma. Všeč mi je tudi, kako sem se sama spremenila odkar sem mama, odkar sta pa tako veliki, da imamo dejanske pogovore, pa mi je še bolje. Tudi ko sem kaj jezna ali utrujena, sem jezna zaradi vzrokov (recimo ko je bil kak jok zaradi krčev). In to se mi super prenaša v službo, ko je kakšna situacija res težka (otroci s pp). Moja mantra-this too shall pass, ne pa a mi je tega treba.

Kakšen hobi/strast/dejavnost bi poskušala prenesti na svoje otroke?

[mmm]

Do IT-ja, saj dejansko sem poskušal, malemu sem nek računalnik z Linuxom dal, ampak je bil razlog, ker je nekaj bilo z mašino že narobe in so Windowsi grozno počasi delali in sem mu ga nastavil, da štarta v runlevel-u 3, torej brez X Window sistema. Pa saj je znal "startx" natipkat, sam nekak se je bal česarkoli, karkoli je od mene prišlo... je mislil, da če sem jaz dober v tem, on ne more biti... ne vem zakaj (Tko je če otrok ni tvoj in nekomu paziš otroka )
No pa tudi konzolo za igrce sem mu kupil, da sva pol igrala igrce (no tud s prijatelji je igral igrce; je pa ex- bila ful jezna, ko je doma zagledala to "darilo")

Zdele bi definitivno želel, da otrok hodi na nek šport, da dela tudi vaje za krepitev telesa, ne zgolj trenira šport... in če bi otroku ustrezalo bi zelo podpiral kak ples... v en šport, ki ga lahko sam izbere bi ga "prisilil", ker pač miganje je pomembno, plesa pa ne bi forsiral. Ne bi me tudi motilo, če bi igral oz. treniral šah

Dobro vprašanje. Ponavljam.

[hayley]

Če bi imela punčko bi jo vpisala na balet. Za fanta konkretnih idej nimam, kaj za delat zunaj, kar rabijo moji starši okrog hiše bi bilo praktično.. naj ga oni naučijo, kar mene niso..

Ponavljam

[_patchouli_]

Podpiram vse, za kar pokaze zanimanje, dokler ga kaze. Sama rada potujem, spoznavam drugacne obicaje, kulture in to. Tako da ga poskusam navdusiti za to, ampak ce bo kot odrasel sel v kamp v Istro enkrat na leto, so be it

So te starsi silili v kak hobi, ki ti ni bil vsec?

[mayaeb]

Ne. In tudi sama nimam namena otrok v karkoli silit. Mi več pomeni to, da bodo vedeli, da krompir ne raste na drevesu kot to, da trenirajo nek šport.

Ponavljam.

[Ash.]

Ne, prej obratno - njim se je vse zdelo brezveze in zapravljanje časa Jaz sem si pa želela trenirat solo petje, igrat kak inštrument. Se mi zdi da sem kasneje v življenju imela problem, da sem potem hotela naenkrat preveč stvari delat v prostem času (kao kompenzirat za nazaj) hkrati pa da sem imela dosti slabo vest, kao ni vredno in da bi z nečim mogla začet že kot otrok. Ampak danes vem, da je too bullshit in obožujem svoje hobije. Na splošno mislim, da so hobiji zelo pomembni, ker te lahko naučijo razvijat strast do stvari, ki jih delaš izključno zaradi interne motivacije, ne pa za plačilo. Svojih otrok v hobije ne bi silila, bi jih pa spodbujala.

Ponavljam + največja napaka, ki so jo po tvojem mnenju tvoji starši delali pri vzgoji?

[hayley]

Silili so me samo v šolo oz. naj posvetim čim več časa šoli, sicer čisto za vsak hobi, ki sem ga imela, sem se sama spomnila in še starše prepričevala, če lahko hodim.. Za moje starše je recimo pevski zbor ali ples 'neumnost''.


Je bilo ravno obratno, da so me silili, naj nimam hobijev in naj se samo s šolo ukvarjam oz. se jim ni dalo me vozit in hodit iskat na kakšne dejavnosti...

Imam pa sama bi rekla sicer dobre predispozicije telesne za šport po obeh starših, posebej po očetu. In tak tekmovalni duh imam, ki mi je prirojen, mi ga noben ni privzgojil. Edino s sklepi imamo težave po očetovi strani, bratranec bi lahko bil profesionalni nogometaš, je hodil na tekme po Evropi, ampak je imel potem več operacij kolena proti koncu najstniških let, tako da je opustil na koncu bolj profesionalno pot...

Zdaj prav kakšne večje napake ne vidim.


Ponavljam