Vprašaj me... #46

[hayley]

Jaz ne bom pisala osebnih dejstev od sodelavca tu gor, je že dobil odobreno med osebami, ki se jim prizna, da lahko koristijo vrtec.. hvalabogu, saj ga vidim, da kdaj zgleda tudi on povožen, da komaj živi..


Za koga vse so odprti uradno, ne vem, ker nimam časa se še za take stvari zanimat, čisto možno, da še za koga drugega razen otrok zdravstvenih delavcev, če se le človek pobriga in doseže v tej smeri, da ima varstvo, če ne zmore sam skombinirati s službo.. ali pa je dovolj vsaj da je 1 od staršev v zdravstvu.
( Lahko je hakelc res v tem, da ta sodelavec ne dela samo od doma, ampak delno... )

Družba pa vsaj za mlajše ni ključna, tam do 3.leta se niti še ne igrajo toliko skupaj,so bolj vsak zase. Če jim starši ne morejo oz.nočejo nuditi kar rabijo ta čas, ker je delo na prvem mestu in to bolj pomembno potem je vse

Am.. otroci okoli 3 let rabijo večina tudi dosti pozornosti, nekateri so ful živi in se pol recimo derejo vmes, ko so starši na službenih video sestankih in podobno.. ne moreš otroka pustit samega in da starši delajo zraven.. se nič (službenega) ne naredi, kar sem jaz slišala od sozaposlenih..
Velika večina staršev je srečna, da delo sploh ima in nimajo možnosti izbire ali bodo večino dneva v službi ali se ukvarjali z otroci..

[mayaeb]

Se strinjam, da potrebujejo pozornost, ne pa družbe sovrstnikov za igro do tiste starosti. Vsaj kar sem prebrala o psihološkem razvoju otrok bi naj bilo nekako tako, da okrog tretjega leta začnejo bolj deliti igrače, postajajo družabni.

Nekateri imajo 2 starša in zvozijo, razumem, da jim je zelo težko ampak zmorejo. Take pozornosti, kot naj bi jo dobili od staršev, v vrtcu pač ni, tam jih je cel kup in če dva starša ne zagotovita pozornosti enemu otroku, je težko pričakovati, da jo bosta 2 vzgojiteljice 12 otrokom.

Velika večina staršev je srečna, da delo sploh ima in nimajo možnosti izbire ali bodo večino dneva v službi ali se ukvarjali z otroci..

Zakaj jih imajo? Komur je bistvena kariera naj nima otroka zaradi okolice.
Preveč otrok na svetu trpi.

[mmm]

-Hello World, it's not your business

[hayley]

Velika večina staršev je srečna, da delo sploh ima in nimajo možnosti izbire ali bodo večino dneva v službi ali se ukvarjali z otroci..

Zakaj jih imajo? Komur je bistvena kariera naj nima otroka zaradi okolice.
Preveč otrok na svetu trpi.

Kdaj deluje, kot da v enem drugem svetu živiš iz pisanja, je videt, da nimaš otrok, dobro jutro, nimajo vsi službo samo zaradi kariere, ampak zato, da lahko preživijo sebe in družino! Ali komu dohodki iz neba padajo?

Drugače pa bdw tudi mene so dali starši v vrtec, ker so bili starši v službi do 4ih In nisem imela kje bit, ne zato, ker bi želeli, da se družim s sovrstniki.. Tisti, ki so imeli babice ali starše/ mamo doma, so pa bili tudi doma namesto v vrtcu ali pa v vrtcu samo do kosila..

In ja, otrokom je fajn imet družbo sovrstnikov, tistim v vrtcu, jaz se spomnim se od sebe, samo starše rabi samo dojenček, kasneje je pa potrebna vključitev v družbo, prijatelji, tudi pri 3 ali 4 se počutiš odrasel (napram dojenčkom in mlajšim od sebe) rabiš prijatelje in je nekako otročje imeti samo starše okrog. Meni kot edinki nikakor ne bi bilo fajn, da bi imela samo starše in nobenega svoje starosti ali vsaj bilo kakšne starosti otroka za družbo od 2/3 let naprej..
Ne vem, kako so drugi, ampak jaz se zelo dobro spomnim vrtca in vseh odnosov med otroci od tam, popolnoma se spomnim od 3 skupine ( medvedki) naprej(od 6 skupin), druge skupine bežno, ampak se, 1 Oz jasli pa nič.

Komu kaj pripada varstvo se ne bom spuščala, ni moja naloga se s tem ukvarjat..

[mayaeb]

Kdaj deluje, kot da v enem drugem svetu živiš iz pisanja, je videt, da nimaš otrok, dobro jutro, nimajo vsi službo samo zaradi kariere, ampak zato, da lahko preživijo sebe in družino! Ali komu dohodki iz neba padajo?

Očitno res, ker ne poznam služb kjer bi za minimalca ljudje od doma sestankovali za računalniki in se na tak način borili za golo preživetje. Poznam pa veliko ljudi kjer delajo od doma za lepe plače in se trudijo prilezti čim višje in še več moških, ki bi raje delali fizično v službi, da bi se izognili tečnim otrokom doma. Pač živim v drugem svetu, priznam.

[_patchouli_]

Jaz mozu vcasih zavidam, da gre zjutraj v sluzbo. Pa imam otroka najraje na svetu. Groza, ne?
Sicer se pa svet ne deli le na neambicijozne ljudi na minimalcu in deloholicne karieriste. Najvec ljudi, ki jih poznam, je nekje vmes.
Ma ne vem, sole bi jaz odprla. Kaj pa vem. Se mi zdi, da vse tole na otroke precej negativno vpliva. Nam 1 leto doma mogoce ni tako grozno, 12 letnemu otroku je pa to cela vecnost.

Si kot otrok rada hodila v solo?

[hayley]

Paculi, se zelo strinjam, da se ne deli svet samo na minimalec in karieriste. So pa tudi ljudje, ki so na minimalcu in jih precej izkoriscajo..

Recimo tudi, če bi imel človek možnost povprečne ali višje plače, ampak bi se zavestno odločil ali za neko manj zahtevno delo (najbrž ni nujno) ali kak polovični Oz ne cel delovni čas za minimalca..(ful karikiram). Problem je, ker je treba preživet in kako prideš z minimalcom do neprimicnine npr., če ti noben nič ne da zastonj/podari, že z neminimalcem težko.., tudi za otroke ne vem, če si jih z minimalcom lahko privoščiš sploh..
sodelavec more pa že imet rad otroke, glede na to da jih ima 4


Mislim, da V osnovni nekaj srednjega, so bila tudi obdobja, ko sem se zelo slabo počutila tam. V gimnaziji sem pa zelo rada, super družbo in svoj krog iz razreda sem imela, nikoli se nisem počutila slabo tam ali nesprejeto.. mogoče celo najlepše obdobje.

Ponavljam

[saarijarvi]

V osnovno niti priblizno ne. V srednji mi je bila druzba vsec, ampak sem bila pogosto pod stresom (predvsem naravoslovni predmeti so mi sli zelo slabo, in sem bila vedno anksiozna, ce bom poklicana pred tablo... v prvem letniku je ena profesorica mislila, da mi bo to grozno pomagalo, pa sem se vsakic hotela vdreti v zemljo).

aja pa v osnovni soli sem se panicno bala telovadbe, ker smo tako pogosto imeli stafetne igre - kombiniraj strah pred javnim nastopanjem in slabo koordinacijo moj bog kako sem srecna, da je mimo.

ponavljam

[v-e-s-n-a]

Na OŠ imam lepe spomine.

Tudi srednja je bila ok, tam nekje do 4 letnika, ko se je vse spremenilo (v družbo je prišla ena punca ki je ponavljala razred in premešala odnose in obnašanje med nami. Se nikakor nisem več mogla vklopit...) Sem komaj čakala da pridem v Lj študirat.

- - - -

Imaš kaj sorojencev?

[emanuela]

Ja, imam sestro in polsestro.

Kak naglas imaš?

[haley]

Jaz bi rekla, da ga skoraj nič nimam, ampak me večina vsi ljudje po Sloveniji po naglasu prepoznajo, da sem iz Dolenjske

Ponavljam.

[v-e-s-n-a]

Vsi skoraj takoj ugotovijo da sem štajerka. Čeprav že hmmm... 18 let živim v Ljubljani


- - - - -

Kaj zate pomeni, da lahko rečeš “srečen/na sem v življenju”

[hayley]

Ah ne morem zaspat, odkar sem bila zbujena..
Hm mislim, da jaz nimam nekih posebnih kriterijev za biti srečna, sem srečna že za to, da sem zdrava, da imam družino, sorodnike žive in dovolj blizu/ na dosegu, da imam hrano, sem na toplem, nimam finančnih problemov in Da imam neko notranjo energijo, entuziazem po življenju, po izzivih, radovednost, zagnanost, hvaležnost za vse, kar imam..
Glede teme o sreči se poistovetim s komadom Ain't Got no, I Got life - Nina Simone.

Drugače sem pa tudi slišala neko definicijo, da si srečen, če se zjutraj zbudiš in se pocutis srečno, zadovoljno in entuzijasticno nad dnevom, ki te čaka..

Ponavljam

[Chaski]

Nekaj podobnega si tudi sam mislim o sreči; Žižek: ”Happiness is for opportunists. So I think that the only life of deep satisfaction is a life of eternal struggle, especially struggle with oneself. If you want to remain happy, just remain stupid. Authentic masters are never happy; happiness is a category of slaves.” Sreča, žalost in še nekaj takih čustev delujejo predvsem na principu odločanja.

Drugače pa, da ne rabim ravno pazit na vsak evro ter, da lahko delam in se ukvarjam s stvarmi, ki me dejansko zanimajo.

Ponavljam

[hayley]

// Hm Žižek, se mi zdijo preveč skrajne izjave...

Js bi rekla, da si srečen, ko znaš poslušat sebe in živet v skladu s tem..

Pred kratkim gledala Matrico in se tam je bil napis proti koncu, v smislu ključ je, da poznaš sebe/'Know thyself'.
Know Thyself je (glede na google) tudi 'prva od treh maksim, vpisanih v pronaos (preddvorje) Apolonovega templja v Delfih po grškem pisatelju Pavzaniju.'

Glede Zizkovih masterjev.. res ni pointa v življenju, če si vedno nesrečen, kaj ti bodo nevem kaksne sposobnosti, če si nesrečen.. Osebno sem raje' happy slave' (Nina Simone ravno o sužnjih in o črnski rasi poje) kot never happy Master.
(Dejansko so pri nekaterih zelo visoke sposobnosti resnično dvorezen mec in vodijo v trpljenje, v nekaterih primerih tudi v smrt. Poznam primer v zadnjem času dveh mladih punc..)
'Happiness is the new ROI' so pa besede enega klepetavega belorusa.//