Vprašaj me... #46

[Ananhas]

Ker sem že ravno prej hotela odg. na to vpr...
Dolgoročno bi čutila veliko večji primankljaj/praznino, če ne bi imela družinskega življenja, kot obratno.
Sicer kaj je za nekoga uspešna kariera je lahko subjektivno...zame to nikoli ni pomenilo, da živiš za delo in nimaš časa niti zase oz. daš skoraj ves čas in smisel v kariero. Čeprav mi je izobrazba sicer pomembna, nisem toliko karieristke, da bi mi to lahko izpopolnilo življenje v celoti.
Mislim pa, da se dandanes da prav lepo uskladit oboje - družino in kariero, če le s partnerjem sodelujeta in si pomagata.
Če bi morala pa striktno izbrat - brez pomisleka izberem družino.
Si predstavljam, da bi bila nezadovoljna in nemirna, če bi pri 30-ih prihajala domov v prazno stanovanje, ne glede na dobro službo in kariero...Mislim, da bi mi bil to fail na osebnem nivoju in kot ženski.
V dvajsetih je res pomembno kaj gradiš na kariernem in osebnem področju, ker vlaki potem začnejo počasi odhajat, če preveč odlašaš z enim ali drugim - ravnovesje med področji se meni osebno zdi zelo pomembno - vsaj temelje moraš položit, če hočeš v tridesetih neke sadove.( Seveda pa obstajajo tudi ljudje, ki jim je pomembno le eno ali drugo.) Dvajseta res tako hitro minejo, čeprav se ti pri 25-ih zdi, da imaš še ves čas na svetu. No, trikrat greš spat in si 30.


Zelo pomembno oz. všeč mi je, če je v bližini voda - nima veze - reke, jezera, morje. Zelo rada imam vodo.


Ponavljam

[hayley]

Ja js sm bolj na hitro odgovorila tudi na tisto vprasanje, ker nimam casa prevec razglabljat, bolj po principu ali eno ali drugo. Je tudi zelo odvisno na katerem podrocju si, kako zelo so te ambicije velike, zelo odvisno tudi od dobrega sodelovanja med partnerjema, na splosno pa verjamem, da za bolj zahtevne stvari, cilje je potrebno veliko truda in odrekanja, ne pride nic samo od sebe ali po neki lazji/ zmerni poti.. tudi lahko do te mere, da das druzino/ druzabno zivljenje na stran. Vse je odvisno od prioritet. Js, kar se druzine tice, bi imela vsaj enega otroka nekje do 35/40. Nisem tak tip cloveka, da ne bi hotela imet druzine/otrok in bi vse stavila na sluzbo in kariero. Starejsa kot sem tudi, vec mi pomenijo bliznji, odnosi, zdravje in manj ostalo..


Izlet isto ali voda ali pa nekaj, v kak hrib/e, da se malo nasportas.


Ponavljam

[hayley]

*

čeprav se ti pri 25-ih zdi, da imaš še ves čas na svetu. No, trikrat greš spat in si 30.

Ojej, ma kaj 25-30, grejo še bolj hitro kot 20- 25? Meni se je že pri 20-25 zdelo, da sem šla 3x spat.

[Ananhas]

Ja, meni se zdi, da gre vsako leto hitreje naokoli. 27, 28, 29 so mi brzinsko minile. Bilo pa prošlo.

[hayley]

Se spomnim, ko nam je enkrat na začetku srednje že zborovodja pravil, da, ko enkrat dopolniš 18, si takoj naenkrat 30. Sej js v bistvu imam filing, da mi gre tako hitro čas, kot da sem že zdaj skoraj 30, čeprav je še nekaj let.
Imam nek čuden filing, da bom kar naenkrat praznovala 30 in bla še samska povrhu, jao.

[emanuela]

Tudi meni so leta od 25 pa do skoraj 30 minila s svetlobno hitrostjo. Ko dobiš otroka si pa tako pečen glede tega.

Da odgovorim-tudi jaz grem najraje do vode. Rada grem na lepe place ob dnevu in času, za katere si mislim, da bo najmanj ljudi. Ne morem se iti nekam sproščat, če so okrog mene ljudje.



Katera domača jed ti je najboljša?

[hayley]

Ja, to mi je pa enkrat ena sodelavka pravila, da odkar imaš otroke, čas kar šiba in 20 let kar gre..
Glede izleta v naravo, jaz v bistvu sem že večino življenja živela v naravi, bolj na samem, je skoraj bolj obratno, da sem mogla nekam it, ko sem hotela med ljudi..



Najbolj testenine/ špageti. Lol, taljanka.. Potem pa še pica, ribe..


Ponavljam

[Cryselle]

Glede kariere/družine: ne ponuja vsak poklic enakih možnosti/priložnosti za karierni razvoj oz. lahko pri veliko poklicih, če želiš biti uspešen v tem, kar delaš in slediti najnovejšim trendom v svoji branži, zraven tudi lepo usklajuješ družinsko življenje, tako da pred to odločitvijo večina ljudi sploh nikoli ni postavljena. Sem mnenja, da BI SE v večini primerov dalo uskladiti oboje - sploh če imaš stalno zaposlitev in podporo partnerja - kar je na žalost veliko ljudi nima, sploh ženske se velikokrat znajdejo v nezavidljivi finančni situaciji in so odvisne od partnerja (tudi po lastni neumnosti, ampak pustimo zdaj to, ker je preobširna tema). Največji problem nastane takrat, ko narava poklica/službe od tebe terja, da za višjo plačo/višjo pozicijo veliko potuješ, kar za neko povprečno 9-5-job itak ni značilno. To, da starši delajo do večernih ur, je pa mislim, da že stalnica veliko družin in so otroci sami doma.
V primerih, ko so v igri potovanja zaradi službe, se velikokrat dogaja, da ženske takšnih služb sploh ne sprejmejo (moški pa), ker nimajo podpore partnerja oz. tako zanesljivega partnerja, ki bi doma skrbel za otroka ali pač se same niso pripravljene odpovedati času, ki bi ga sicer imele za otroka.
Potem so tu še drugi dejavniki, kot npr. to, da nekateri ljudje celo življenje ne najdejo primernega partnerja, s katerim bi si želeli ustvariti družino in jim je uspešnejša kariera, ki terja svoj čas, na koncu večje zadovoljstvo kot pa več prostega časa z napačno osebo, ki te ne osrečuje (in tudi v takih primerih pride do zavestne odločitve ''kariera pred družinskim življenjem''). Dosti takšnih ljudi mora potem s strani tradicionalne družbe (najpogosteje družine, no pa tudi sorodnikov, ki se jih nič ne tiče, so pa vseeno radi glasni) poslušati, kako bodo nesrečni na stara leta in sami (v teh primerih pozablja veliko pametnjakovičev, da je osamljenost ogromen problem tudi pri ljudeh, ki sicer imajo otroke - dosti otrok se namreč odseli, ko so polnoletni, finančno pa so še vedno odvisni od staršev; tudi želja in pričakovanje, da bo otrok poskrbel zate na stara leta, se v praksi današnjega časa dostikrat pokaže za neuresničljivo in so mnogi starši razočarani.

Stvari še zdaleč niso tako enostavne, kot jih nekateri predstavljajo. Tudi prepričanje, da karieristi v prvi vrsti iščejo samopotrditev, ne drži vedno. Veliko ja, je pa med njimi tudi dosti takih, ki iskreno uživajo v tem, kar delajo, in s svojim delom želijo prispevati k boljšemu svetu ali pa vsaj napredku nekega ožjega kroga ljudi.

Hmmm ne vem, veliko jih je. Mi je največ odvisno od tega, kako je neka jed pripravljena. Recimo žlikrofi z različnimi nadevi, cmoki, štruklji (tudi z različnimi nadevi), ocvirki so mi res dobri, če so dobro pripravljeni, krvavice (ne pri vsaki hiši). Od sladic prekmurska gibanica. Tudi kakšni dobri domači salami se težko uprem. Goveja juha je ok, ampak sem jedla že prevečkrat takšno, ki je skoraj čisto brez okusa (ne samo v restavracijah, tudi pri kmečkih družinah nasploh). Ne vem, kaj je še tolk tipičnega? Potica mi ni nič posebnega npr. Drugače pa še ribe definitivno, kakšna dobra enolončnica/mineštra.

Katero hrano/jed si nazadnje na novo poskusila in ti ni bila dobra?

[hayley]

Glede te kariere/ družine, nisem niti tako daleč pri obojem, da bi se potrebovala ukvarjati z usklajevanjem enega in drugega, niti ljudje, s katerimi se družim niso, tako, da se ne spoznam preveč na to področje, edino, kar sem prebirala kakšne članke o primerjavah številčnosti žensk in moških v akademiji... Je pa tisto res, da nekdo, ki ima od vedno v glavi, da si želi družine, je že od mlajših let bolj usmerjen v spoznavanje partnerjev, resne zveze..


Po pravici povedano, se mi zdi, da skoz jem eno in isto, se ne spomnim, kdaj sem kaj na zadnje na novo poskusila. Na splošno pa nisem izbirčna, mi je dobro vse, z izjemo kakšnega čudnega, mastnega/ žilavega mesa.


Ponavljam

[Sarissima]

V TaBarju neko sladico z okusom po ničemer in teksturo nekuhanega pudinga.
Mislim da naj bi bila neka poletna strjenka.



Hodiš na teden restavracij ali ti ni do eksperimentiranja?

[Cryselle]

Hayley, zakaj je večji delež moških kot žensk v akademskih vodah, znanstvenoraziskovalni sferi je itak večplastni problem. Kultura in dodeljevanje tipičnih moško-ženskih vlog definitivno odigra tu ključno vlogo. Realno že če pogledamo - kolk je parov, kjer delata oba in si čas porodniške razdelijo pol-pol? Še ženske ne načenjajo te teme s svojim partnerjem, kaj šele, da bi moški sami od sebe izrazili željo, da bodo sami z otrokom doma. Ne vem a je v SLO kakšna finančna spodbuda za družine, kjer tudi oče ostane del porodniške doma? V Nemčiji vem, da imajo takšne družine neke finančne ugodnosti glede izplačanega denarja, če oče prevzame vsaj del tega časa.

Drugače pa razumem ljudi, ki nimajo želje po kariernem udejstvovanju in jih je strah živeti življenja brez družine. Namreč takšni ljudje po navadi oddelajo 8 ur in imajo potem proste popoldneve, ki jih nekako morajo zapolnit. Nek akademik/znanstvenik, ki raziskuje na svojem področju, je zaposlen s svojim raziskovanjem verjetno dosti bolj kot le 8 ur na dan. Isto npr. nekdo, ki razvija svoje podjetje.

——
Imam rada eksperimentiranje, samo ne vem, kolk je pri nas sploh raznolika ponudba.

Ponavljam

[hayley]

Nič ne vem kaj dosti glede ureditev porodniških in podobno. 4 tedne je v Slo za moške, kolikor se spomnim od prijateljice? Ko je otrok še dojenček, ga more tudi mama dojit, so neke omejitve pri tem razdeljevanju porodniške..

Ne, nikoli nisem bila na tem tednu restavracij. Drugače rada poskušam novo hrano, tuje kuhinje.. Ma se mi zdi, da ta teden restavracij so bolj neke običajne slovenske restavracije, kjer dobiš več hodov (enkrat vem, da je ena cimra bila neki navdušena nad tem tednom restavracij, ma me ni posebej pritegnilo.. ), ni pa posebnega poudarka na tujih kuhinjah, novih jedeh..?


Ponavljam

[emanuela]

Očetje imajo očetovski dopust. To ni isto porodniški, je pa plačan. Ne poznam pa mame, ki bi bila voljna deliti porodniško z očetom. Tudi jaz nisem ena izmed njih.


Na tedne restavracij ne hodim, grem pa rada na odprto kuhno.


Imaš rokovnik? Je urejen?

[hayley]

Ja, pač ta mali s koledarjem. Ma tam kjer je letni koledar na začetku, je kar kaos, vse popisano, ampak tako, da je vse dobro razvidno. V takem stilu je, da si sproti napišem kaj rabim, kaj moram.. nimam pa neke koristi od tega, da bi nevem kako urejala ali pazila da je vse čimbolj estetsko napisano.. Ni poanta v estetiki, ampak v uporabnosti, bi lahko rekla.

Ponavljam

[Sarissima]

Naah se mi zdi da so rokovniki, planerji oz karkoli pisnega popolnoma premalo praktični za današnji čas. Telefonski koledar ftw, pa da ga maš sinhroniziranega služba(kolikor je možno)/privat/partner na vseh telefonih in računalnikih ki jih uporabljaš.

Mam 2 frendice ki ga majo, pa obe samo zato da rišejo, barvajo in lepijo nalepke noter (zobek za zobarja, sonček za dopust, rdečo zvezdico za menstruacijo...). Praktične vrednosti nima nobene, in ko iščemo datume za naprej ali nazaj obe gledajo v telefonski koledar...


Ti?