too good to be true

[Tysia]

"Samo zato, ker lahko postavis neko prispodobo, se ne pomeni, da je to smiselno narest, da je to pravilno. Tvoja prispodoba pravi, da sta kolicini ljubezen+sovrastvo = konstanta. Meni se to ne zdi smiselno. Torej ce imamo dva cloveka, ki enako ljubita svoji druzini in potem eden od nju zacne delati v sluzbi, kjer nekatere stranke sovrazi, torej ta clovek nenadoma manj ljubi svojo druzino kot drugi? Nima smisla. In ce smo ze pri tej primerjavi s kozarcem. Poleg tega tvoja primerjava pravi, da ce ljubim samo enega cloveka ga ljubim dvakrat mocneje, kot ce ljubim 2 cloveka.
Ce bi rekla, da te sovrastvo do drugih inhibira pri ljubezni do drugih bi se mogoce strinjal.
Kar pa ti trdis, da te sovrastvo do drugih inhibira pri ljubezni do sebe je pa nesmiselno. "

Picajzl! Ne, sej je full fajn, da si to napisal. Se strinjam za to primerjavo s kozarcem, da morda ni bila najboljša. Upala sem, da jo boš vzel »bolj ohlapno«.

Glede primera, ki si ga podal…Ja, če nekatere stranke sovraži ( kar je nesmiselno da se spušča na tak osebni nivo, …s tem da sovraštvo ni enakovredno nestrinjanju in nekompatibilnosti), potem je to pokazatelj, da ima sebe manj rad. Človek, ki se ima rad, ne sovraži drugih, lahko jih samo ne odobrava. ( Med drugim zato, ker ve, da sovraštvo v prvi vrsti škoduje njemu samemu.) No, in če ima sebe manj rad, potem je ljubezen v njem manjša. In zato, ker je manjša, jo tudi manj daje. Torej bi lahko rekla, da obstaja močna povezava med sovraštvom do strank in manjšo ljubeznijo do lastne družine.


"Egocentricnost pa ze ni sovrastvo do sebe no. Pol tle polno folka sovrazi sebe na teh forumih."

Zato sem v oklepaju napisala, da je odvisno od definicije. Človek, v razmerah kot so sedaj, skoraj mora biti egocentričen. Ampak zdravo egocentričen. Najprej je treba poskrbeti zase, potem lahko šele za ostale. Najprej imej rad sebe, potem boš lahko imel tudi druge. ( V pravem pomenu besede!) V tem primeru je egocentričnost ljubezen.
Na tem forumu težko rečeš, ne glede na poste, ki jih nekateri lepijo, koliko se ima kdo rad ali ne. Da se sklepati. Ampak ne moreš pa vedeti, da se ne hecajo ali pa igrajo neko vlogo iz določenega namena.


"Pomojem si ti to iz zraka napletla. Zdi se da ti poskusas na silo ustvarit neko dipolno predstavitev sveta v kateri je vse pozitivno med sabo povezano in vse negativno med sabo povezano in zraven poskusas ignorirat neskladnosti. Torej, vsa ljubezen je med sabo povezana in je vedno povezana s pozitivnimi custvi in lastnostmi, negativna custva in lastnosti so pa vedno povezane s sovrastvom."

Hehe, ne, naslov enega komada v risanki Levji kralj je »We are all one« ( Vsi smo eno.). Torej je vse povezano med sabo, pa ne na podlagi glasbe, ta samo lepo pove to. ( Tukaj se pa že spuščam v filozofijo, po mojem mnenju.)
Ne bi rekla, da je tako, kot si napisal, da mislim jaz. Razen pod pogojem, da ti čutiš in živiš v večjem delu ljubezen, kar pa še ne pomeni, da ne občutiš tudi »negativnih« čustev. Le rokuješ z njimi drugače. In morda so tudi občutenja drugačna.

Dipolnost sem podala v kontekstu. Zato, da sem lažje povedala, kaj mislim. Ampak če je že govora o dipolnosti… mislim, da v našem dojemanju sveta ( ali pa samo mojem, če sem slučajno kakšen izrodek) obstaja dipolnost. Je pa seveda več nians dipolnosti. In ni samo izključno črno – belo, sploh ne! Na vzhodu so »pogruntali« fajn »koncept« : jin in janjg. Tudi to sta dva pola, ki pa se prelivata drug v drugega. Čeprav je na koncu tudi to verjetno isto. " We are all one!" ':knuddel:'


Lep primer, da tako delas , je ravno zgoraj. Ne samo, da si zavrnila povezavo egocentricnosti in narcizma z ljubeznijo do sebe, ampak si ju kar takoj povezala s sovrastvom do sebe, kar je povsem absurdno. Ampak ti nisi hotla, da bi ble 2 negativni lastnosti povezani s pojmom ljubezen, in si ju takoj povezala s pojmom sovrastvo. Neustrezno. Ljubosumje tudi izhaja iz sovrastva?

He he, res bi lahko študirala filozofijo. Ja, tudi tukaj je odvisno od same definicije narcisoidnosti in seveda egoizma. In od dojemanja tega z vidika drugih. Primer s tega foruma: Ryu10kyu pravi, če sem prav zasledila, da ga imajo za takega, da naj bi se imel glede na oči drugih preveč rad. In celo test mu je pokazal, da je narcisek  . No, pa sem vseeno mnenja, čeprav ga ne poznam, da se ima »po definiciji, ki sem jo podala jaz« ( - ne točno definirano, ampak se jasno razbere, če prebereš, kaj pišem – vsaj upam) dokaj rad. In ta njegova »narcisoidnost« z mojega vidika ni pokazatelj, da se sovraži.

Če ljubosumje izhaja iz sovraštva? Ker moram biti striktna, bom rekla, da izhaja iz sovraštva. Preko več prenosnikov seveda, saj je to čustvo lahko globoko zakamuflirano. Te zanima zakaj?



"Razlicne oblike ljubezi niso povezane. Ne poskusaj poenostavljat stvari, ki niso poenostavljive. Naprimer izraz ljubezen do drugih. "drugi" so zelo siroka in raznolika kategorija, zato je povsem mozno zelo sovraziti in zelo ljubiti razlicne "druge" hkrati. Sovrastvo do nekoga, nas pri ljubezni do drugega ne omejuje. Svetlana makarovic je tipicen primer. Cisto je zatreskana v zivali in je hkrati ljudomrznik, ne mara in prezira vecino ljudi. (in zgleda kot michael jackson) Jo njeno sovrastvo do ljudi omejuje v ljubezni do zivali. Ali se bolje, ali jo omejuje v ljubezni do sebe?"

Nočem soditi Svetlane, ker jo ne poznam dlje od njenih pesmic, ki sem jih prebirala v otroštvu, ampak jo bom poskušala vzeti kot primer, ne kot sodbo njene osebnosti, ker jo ne poznam.
Ni nujno da je ljudomrznik. Lahko pa se samo boji ljudi, in to pokaže na tak način. Ali pa ne mara človeškega dela v sebi v odnosu z naravo, ker morda vidi, kam smo zašli ljudje in kakšne traparije zaradi nevednosti in pohlepa ( ne samo po denarju) počnemo.
To, da rečeš, da si ljudomrznik, še ne pomeni, da si res. Morda pa izkazuje ljudem več ljubezni s tem, ko jih pusti pri miru, kot pa nekdo, ki »ljubi« ljudi in jih venomer popravlja po svoji volji? Si kdaj pogledal iz tega vidika?



"Zato ne bo slo tega opisovat z nekim kozarcem vode pa kamencki. Ce se v mojem zivljenju pojavi nekdo, ki ga sovrazim, se zmanjsa moja ljubezen do drugih in do samega sebe? Ne bo slo tko. Nas odnos in ljubezen in sovrastvo gre case-by-case(za vplivom od tega kak odnos imamo do skupin katerim pripada)."

Ne, ne zmanjša se tvoja ljubezen do sebe. Ta je po vsej verjetnosti taka, kot je bila malo pred tem, ko se je osovraženi človek pojavil. Je pa tvoje sovraštvo pokazatelj, da morda ljubezen ni tako velika, kot si sprva mislil.
Seveda gre naš odnos »case-by-case«, to vidimo vsak dan. Ampak če se do nekoga obnašamo bolj naklonjeno, do drugega manj, še ne pomeni, da se naša ljubezen ( v nas samih) odnosno s tem spreminja. Odločiš se sam, od katerega človeka dejanja se ti zdijo bolj moralna, bližje tebi in čutiš simpatijo ob tem in ga imaš posledično »raje«. To pa ne pomeni, da če ti dejanja drugega človeka ne bodo blizu in jih boš celo obsojal, da tistega sovražiš. Sovraštvo je čustvo, ki največ pove o nas samih, ne pa o osovraženem objektu. Lahko ga poskušaš razumeti, lahko si misliš, glej, kak butelj je, sovražiš ga pa ne.

Pa še nekaj o poenostavljanju stvari. Mislim, da so stvari zelo enostavne. Samo mi jih kompliciramo in analiziramo v nulo, kar pa je verjetno tudi za nekaj dobro. Ljubezen je čisto enostavna stvar, bolj ali manj naj bi jo dobili vsi v zibelko ( bi/boš dal sedaj primer kakšnih morilcev, ki naj bi bili od rojstva taki?). Poglej malo v naravo, kako enostavna je, če se ne obremenjuješ s podrobnostmi. In ja, je »kruta«, ampak je lahko prav zaradi tega polna ljubezni.
Če pa se lotiš stvari analizirati, in komplicirati, potem lahko postane res naporno. Vsak faktor vodi do še manjšega faktorja. Mi imamo težave pa že ( če gledamo življenje) s prvima dvema.

[Tonja]

Hm... a pa se dobro počutiš v tej koži? Si to ti? Ne mislim nič negativnega, da ne boš mislila, ampak čisto tako..iz lastne izkušnje - mene so tudi že izkoristili, verjetno vsakega od nas vsaj malo... Ampak ali zaradi tega res lahko greš preko sebe in postaneš, po domače povedano "P***a"?
Jaz sem že 100x rekla, da bom jaz tudi taka. Pa ne morem. Nimam v sebi tega, da bi lahko nekoga zavrnila, mu ne pomagala, mu zamerila, ga obsojala itd...
Lažje živiš s tem ali ti je težko, da si morala taka postat?

Odvisno je spet kako si razumela moj odgovor . Tysia je napisala, da je to kao strah. Ker je bil moj odgovor kratek in jedrnat in pusti prosto pot možganom, da ustvarijo sliko, kaka sem . Seveda je zaradi tega njeno predvidevanje napačno.
Smreka, nisem P***a (po domače), čeprav se je moj odgovor slišal tako. Npr. za mojo familijo bom naredla vse (tut za brata s kerim se niti ne štekama). In tudi naredim (seveda, če kdo kaj rabi, vrivam se ne nikoli, pametujem tudi ne, vsak živi po svoje). Finančno (svda če lahko) in tudi drugače.
Če bi npr. kdo mojim nečakinjam ali staršem (bog mu prizanesi v takem primeru!!!) ali bratom ali sestri karkoli naredil (silo ali še kaj hujšega!), bi se mu ne pisalo dobro.
Ostalo kar pa ni familija (čeprav kolegi na nek način so, saj sem dosti z njimi), je pa drugače, ampak vseeno za kolege dosti naredim. Pomagam kolegom, sodelucem, ni problem nikoli (svda če lahko pomagam in če želijo mojo pomoč). Jih poslušam, svetujem, vozim okoli,... Ampak je meja.
Svda, če bi se komu kaj zgodlo, mi nebi blo vseeno, so le moji kolegi, vseeno pa ni primerjave med njimi in mojo familijo.
Se pravi, familija je klasa zase, kolegi pa so na nek način moja familija, saj z njimi preživim ogromno časa... Zakaj bi se mogla pa za tujce sekirat
? Npr. uni avstric ko je svojo čiro nevem kaj, pa čiro od čire.. Kaj naj grem zaj grta, pa zaženem paniko al kk? Čutim sočustvovanje do otrok? Mhnja, kaj bo to že pomagalo njim? Vem, kaj bi naredla, če bi ugotovila, da se to dogaja v krogu familije ali kolegu. Z dejanji 3je osebe pa se naj ukvarjajo tisti, ki so njemu blizu. Jaz lahko rečem samo to, da je prasc. In se zaradi tega ne počuti nič boljš in nič slabš, ostali pa tut ne.

[majaoko]

Tudi jaz poznam nekoga, ki je res super človek in je po mojem predober. Nikol ne reče in ne more rečt ne, kar po mojem mnenju ni lih najboljš, ker potem nekateri ljudje to izkoriščajo

[kulika]

Tudi jaz poznam nekoga, ki je res super človek in je po mojem predober. Nikol ne reče in ne more rečt ne, kar po mojem mnenju ni lih najboljš, ker potem nekateri ljudje to izkoriščajo

Evo,da ne bote preveč komplicirali:)To sem hotela slišati kar je majaoko napisal. Se opravičujem če sn bila kako "furjasta"malo sn ga mela ,pa sem se spomnila na enega prečudovitega človeka.Too good to be true(predober,da bi bil resničen ane?)kdo pa pravi da je bil neresničen? Em moje skromno mnenje je,da se nisem kaj posebaj zmotla v naslovu.Pa saj vsak si naj po svoje razloži.Pač zgodbica je bila taka,poznala sem človeka,ki je dajal prednost drugim pred seboj..v bistvu je bil predober razmišljala pa sem tudi o tem,da morda je hotel vsem ustreči,zato ker je mislim da bodo ga drugače zapustili bo osamljen.Mam par genov po njem,pa me včasih muči to...ljudje te začnejo resnično izkoriščat...ti pa še vedno ostajaš enak.Kaj je to naivnost ali hočeš dobiti potrditev na tak način ali morda se bojiš zavrnitve ali se bojiš biti negativec? sn se res narobe izrazla?