strah pred vožnjo

[purple_rain]

^^ni slaba ideja.

Erm. Ni za v javnost, ampak naj vam bo ..jz sem sicer še kar v AŠ in sem vmes, po tem ko sem že kar nekaj ur "odpeljala" na cesti, se enkrat vrnila nazaj na poligon, ker sem mela neke težave - sama pri sebi - in sem želela še neko reč "potrenirat"..pa je šlo naprej potem.
Tako da, s kakšnim inštruktorjem se malo naokol zapeljat bi znalo pomagat (ne, ni treba na poligon, valda).


Zdej pa še "manj pameten" nasvet - sej ni treba z avtom rinit v LJ in iskat "nemogoče male luknje za parkirat" , pejd na Dolgi most, npr., tam parkiraj in z busom naprej..loh pa tud s kolesom!

[*SunFlower*]

Ej, jaz sem imela podoben problem, ko sem se preselila v LJ in nehala vozit (svojega avta nimam). Po enem letu me je bilo vožnje že praktično strah, pa ko mi je kolega posodil svoj avto, ni bilo nič bolje (jaz sem se učila na dizlu vozit, tudi doma imamo dizla, ta avto je bil pa bencinar in mi je kar pogosto crknil ).

No, potem smo pa problem rešili tako, da sem se zmenila z mami za njen avto, ki sem ga navajena, in sem naredila ene par daljših voženj (najprej po 'domačih' cestah, potem pa še drugam po Sloveniji), da sem se prepričala, da še vedno znam čisto dobro vozit In guess what, zdaj je vse OK. Šlo je res samo za to, da sem se bala, da enostavno ne znam več vozit avta, in zdaj ko vidim, da ga, se tudi lažje prilagajam drugim situacijam (npr. tujim krajem/cestam ali pa drugim avtom), ker ne pomislim najprej na 'omgggg jaz sem nesposobna ' ampak se usmerim v reševanje problema.

Kar se pa tiče trobljenja, gre pa tudi meni dostikrat na živce, ampak vedno pomislim na to, da jaz že ne bom tvegala prometne nesreče samo zato, ker se nekomu mudi oz. je nestrpen. Pa moraš se zavedati, da pri nas ljudje izjemno radi visijo na hupi, vsi so carji in bi v naselju vozili 90, potem pa prideš na avtocesto in ugotoviš, da bi pa tam tudi peljali 90. x)