Nostalgija

[metuljčica]

Ja res gre hitro ta čas. Skoraj ne morem verjeti, da bo že kmalu maj. Naslednje leto ob tem času bom že proti koncu študija in potem pa kar naenkrat vsi nekaj pričakujejo od tebe. Poroka, otroci in fajn služba. Tko da nameravam še to leto tukaj v Ljubljani uživati maksimalno.
Komaj verjamem da bom letos imela že 23 let. Ravno zadnjič me je sestra podražila, da je ona pri teh letih imela že prvega otroka.

[Curica]

ne skrbi metuljcica, jst sm 20 stara, moja starejsa sestra je mela ze pri 19ih otroka...hehe,tko da bi ga mogla met ze jst tut..
sam cas kr hitro bezi oz. leta kr svigajo pa se tega tut jst ne zavedam...

[metuljčica]

ne skrbi metuljcica, jst sm 20 stara, moja starejsa sestra je mela ze pri 19ih otroka...hehe,tko da bi ga mogla met ze jst tut..
sam cas kr hitro bezi oz. leta kr svigajo pa se tega tut jst ne zavedam...

Saj me ne skrbi, jaz vem da ga prej kot v treh letih ne bom imela. Ona pač ni šla študirat zato je pri vsem malo "pohitela". Mi pa gre na živce, ker mi to zveni kot neko opominjanje rekoč: ja zdaj si pa že toliko in toliko stara in zdaj je čas za take in take reči.

[||MuCkAa]

Samo res, vcasih bi bilo prav prijetno pobegniti nazaj v otrostvo; nobenih skrbi (saj takrat smo jih tudi imeli - vendar so to bile otrocarije ) pa vse so mi prinesli k riti pa cele dneve sem se igrala v svojem posebnem kotu sobe

[Emina]

Do 18. se je vleklo, po 20. pa čas dobesedno beži!!!
Ja, takoj se bi vrnila nazaj, ne bi dvakrat pomislila, če bi blo to mogoče. Sedaj se misli gibajo le v eno smer...prihodnost, za sedanjost skoraj ni časa. Glih zato si vsake toliko privoščim kak "pobeg" za sprostitev in skušam ostati taka, da sama sebi ugajam.

[@]

Tudi meni se zdi, da čas beži tako hitro, da včasih sploh nimam časa, da bi se zavedala, kaj se je zgodilo. Spominjam se svojega prvega dneva v šoli, zdaj pa sem že končala faks, diplomirala in tik pred poroko. Imela pa sem to srečo, da starši nikoli niso pritiskali name. Nikoli mi niso postavljali rokov, podpirali so me v vseh mojih (večinoma) bedarijah, ki sem se jih lotevala in mi stali ob strani, ko sem bila izgubljena. Zdi se mi kot včeraj, ko sem se kot majhna punčka igrala na domačem dvorišču, danes pa živim pri fantu in načrtujem poroko, ki bo čez dober mesec. Čas pa teče vedno hitreje... Narediti in izpolniti moram še ogromno postavljenih ciljev in včasih se kar bojim, da mi bo za vse zmanjkalo časa....

[samjaz]

In to pravijo punce stare max. 25 let

Ja kak še boste jamrale, ko boste še starejše in bo še več obveznosti in boste imele čist drguge težave?

ena globoka z moje strani : Uživajte vsak trenutek kot, da je zadnji in ne sekirajte in ne obžalujte stvari, ki ste jih naredile (npr. tolčem se po glavi, ker sem bla z mojim bivšim, itd...) Mislim, zakaj bi se s tem tako obremenjeval? Ena izkušnja več, ni sedla, je pač naslednjič ne narediš več, da bi pa se zaradi tega po glavi tolkel, a-a to pa ne. Kot ste rekle -> čas preveč beži

[bad_girl]

Do 18. se je vleklo, po 20. pa čas dobesedno beži!!!

Res je. Jst sm letos dopolnila 23 let in mi je kar mal nadležno, da me na kakšnih družinskih srečanjih dražijo "zdej si pa ti na vrsti za otroka, poroko.." Me je kr mal strah, ko začnem razmišljat o teh odraslih stvareh...včasih si želim, da bi se lahko še vedno igrala z barbikami in pobegnila v tisti otroški svet...

[micamaca]

In to pravijo punce stare max. 25 let

res ja ... jst se še zmer počutm tko otročje... pa res je kar je emina napisala... men so se tud leta v šoli fuuuul vlekla, pol je pa kr naekrat vse nekam zbezlal ... čim starejši si tok hitrej cajt beži

[krfjolca]

A ni škoda! Ko smo bili majhni, smo venomer sanjali, kako bi bilo fino, ko bi bili že odrasli. V prvem razredu sem komaj čakala, da bom v petem - da bomo v zgornjem štuku šole, v petem se je osmi zdel ful predaleč, potem smo komaj čakali srednjo šolo in nato faks. Komaj smo čakali, da bomo polnoletni, da nas ne bodo imeli ta stari več pod kontrolo, in bomo lahko počeli, kar se nam bo zljubilo. Zdaj, po dvajsetem, pa si želimo nazaj k barbikam ...

[Smreka]

Ah. brezveze se sekirat... če ne podležeš pritiskom družbe, si lahko vedno to, kar hočeš bit. Kje pa piše, da se je treba poročit, met otroke, bit gospodinja nadležnemu možu itd...
Jaz sem tudi v letih, ko je mela moja mama že dva otroka, službo, svoje stanovanje. Jaz nimam nič od tega razen službe pa še ta ni redna.
Pač, časi se spreminjajo. Po moje se tudi meja "odraslosti" viša. Jaz se še vedno počutim kot bi bila stara 18 let - saj sem po eni strani povsem odgovorna, skrbim sama zase itd.., po drugi strani pa hodim ven, žuram, potujem, bluzim, če je treba cel dan spim, se ga napijem, naredim kašno traparijo.. Zakaj pa ne?

[satan28]

skoraj ne morem verjet;28let!še včeraj sem z prijateljico
sanjala o koncertu A.Coopera(imeli sva 13let,koncert je bil v Zagrebu,
ni bilo šans,da bi nama starši dovolili),sedaj pa sem mamica,s.p.,
v dobrem odnosu z mojim...v srcu pa se počutim,kot da jih imam18,
mi je sinek (7)rekel,da sem otročja
Niso važna leta,važno je počutje

[shania]

Kam le čas beži, kam se mu mudi... Velikokrat si želim, da bi jih znova imela 13, bi prestajala prve ljubezni, poljube, poglede, žure, ... znova. Pa žal ni mogoče. Nažalost se staramo, nismo več tisti brezskrbni otroci, imamo svoje probleme, za katere se nam sanjalo ni, da sploh obstajajo. Ah saj bo, tako je življenje.

[metuljčica]

Ah saj leta niso vse. Moja sestra ima dva otroka (9 in 6 let), je ločena, stara 32 let in v zadnjem letu je žurala več kot jaz. Obnaša se popolnoma pubertetniško, luna jo non-stop nosi, čist se ji meša Ampak zakaj pa ne. Preživela je težko obdobje v življenju (ločitev), spoznala prijateljico, ki ji je mož umrl v nesreči in skupaj ga žurata, kot ga sigurno pri dvajsetih nista

[Curica]

Pač, časi se spreminjajo. Po moje se tudi meja "odraslosti" viša. Jaz se še vedno počutim kot bi bila stara 18 let - saj sem po eni strani povsem odgovorna, skrbim sama zase itd.., po drugi strani pa hodim ven, žuram, potujem, bluzim, če je treba cel dan spim, se ga napijem, naredim kašno traparijo.. Zakaj pa ne?

Sej to je res Smreka.Se cistr strinjam...je treba zurat, pa uzivat, sej ne bomo tega pocel na stara leta...drgac se pa prevec obremenjujemo s tem, itak k bo cajt za vse to kar nas caka, bomo pa najbrz resno razmisljale...