Krojenje lastne usode

[Led Zeppelin]

V bistvu ima vsaka prav, oo. je vsaka odlično napisala.

Dita, imaš prav...že celo življenje je zmeda v moji glavi, sploh zadnje leto ko se čedalje bolj približujem nekemu križišču, kjer se bom moral odločiti pač kam naj usmerim svojo energijo, fokus, talente in predanost...In po pravici, še sam ne vem kaj hočem, ena je smer pač v katero gre življenje in sem dober v tem...druga je pa tisto kar si želim od otroštva in se mi dejansko zdi vredna mojega življenja...

Če pa vzamem stvari v roke ali se prepuščam usodi.
Oboje imam rad, zelo rad nadzorujem potek svojega življenja, imam jasno začrtane cilje in želje so vedno jasne (razen zgornjega problema). Po drugi strani, pa včasih rad prepustim da se zadeve razpletejo...jaz pa samo opazujem in uživam v trenutku...skok v usodo zna biti zabaven (sploh v ljubezni).

Moj največji problem je vedno bila moja netaktnost in nepotrpežljivost..odločitev kaj hočem delati naprej, moram sprejeti sedaj...ker sam sebe dovolj poznam, da ko se v meni pojavi neka misel/ideja/želja grem delati tisto zadevo isti moment...in bojim se da bom zaradi svoje impulzivnosti dejansko prizadeval ljudi okoli sebe.
In tega nočem.

Flesherka_ odlično napisano, ja vem da so pravila...nisem anarhist
In ja razumem tvoje mišljenje o svobodi, seveda da morajo obstajati neka pravila v družbi...pač vsak ne more početi vsega kar želi, saj bi nastal kaos.

PV: Isto odlično napisano, vem to je bil vedno moja moč/slabost..da sem samega sebe prepričal, da so ljudje ki so odvisni od mene..Dejstvo je da se moram znebiti občutka krivde, in enostavno delat kar hočem.

Knjigo bom pa tudi prebral.

[candy.]

Dobro no, ne dobiš vedno natanko tega, kar hočeš. Ene stvari pač niso dosegljive in človek hitro pade na realna tla.
Kot posameznik moraš ugotoviti, kaj je tisto, kar te osrečuje ampak vseeno ostati na realnih tleh.
Čisto banalen primer...kljub temu, da si ql kitarist, še ne pomeni, da boš enkrat član svetovno znanega banda, čeprav to hočeš in si želiš.In medtem ko se ti utapljaš v svojem sanjarjenju, živiš na plečih svojih staršev, ker nimaš lastnih prihodkov in se vse vrti v krogu hočem-ne dobim- hočem-.....
Seveda ni nujno, da živiš po vzorcu svojih staršev, sorodnikov...dokler živiš normalno in ne na pragu revščine zaradi svojih poskusov "biti kapitan", se mi zdi skoraj vse sprejemljivo

Ne, to itak ne. Mislila sem na ta način.. če te nekaj osrečuje in si nečesa močno želiš, boš deloval v tej smeri. Posvečal ji boš več časa, si prizadeval za uspeh.. in če se sam daš v to, smz da te potem nekako začne vse voditi k temu. Niti zdaleč ne trdim, da se ti uresniči vse, kar si zamisliš.. niti približno Še manj pa bi zaradi tega bil v svetrovnem rock bandu.. Seveda moraš biti na realnih tleh in se zavedati kaj se lahko zgodi in kaj ne.. Če se utapljaš v sanjarjenju in živiš na plečih staršev, to nikakor ne pomeni, da boš dosegel kar si želiš, prej obratno. Namesto sanjarjenja začneš tudi delati kaj v tej smeri, se zaradi te želje skušaš čimprej osamosvojiti itd.

[s0nckic4]

zanimiva tema.

sama se zaenkrat bolj nagibam k ideji, da sem krmar lastne ladje. izjave v stilu: "naklučij ni" in "vse se zgodi z razlogom" ne maram najbolj (kvečjemu kot tolažbeno floskulo kaki prijateljici tu in tam, v trenutku ko ni sposobnoga nekega racionalnega pogovora). delujejo mi pasivno in nemočno, sama pa ne delujem rada na ta način.

se kar strinjam z izjavo profesorja od flešerke_. običajno kot usodo razumemo pričakovanja in hotenja okolice, ki vplivajo na nas. in ko podležemo je enostavno reči, da je bila usoda na delu ampak zaenkrat, kot sem rekla, sem pristaš biti kapitan lastne ladje

[delusional]

LZ, tebi gre to zdaj po glavi, ker si tako mlad in imaš preveč časa in premalo resnih skrbi. Pa ne veš kaj bi sam s sabo. Mogoče bi celo malo eksperimentiral in šel za klošarja. Zgolj da vidim kako je to.


Ti predlagam, da uresničih vse kar ti gre po glavi. probaj vse.
plačaj prostitutke in sexaj z dvema zenskama. izzivi te svoje fantazije.
pejt delat v španijo, če misliš da ti bo tam al pa kje drugje boljše in da te tam ne vem kaj čaka. pusti faks in šiht in pejt za 1 leto po svetu iskat samega sebe.
delaj kar češ.
enkrat se boš ze ustavil in nehal razmišljat neumnosti.
do 30ega oz. 35ega leta maš še čas.

[Leonessa]

Aja jaz sem star 21 let, da ne bo katera mislila da sem star 35 let pa z otroci

Sicer vem, da še nisi 35 letnik s froci , nisem pa vedela, da si tako mlad, ker si mi po pisanju sodeč deloval par let starejši.

Če se dotaknem teme... To je ena taka "težka" tema. Težka v smislu, da ima vsak svojo filozofijo glede tega, tako kot glede vseh stvari, o katerih se sprašujemo. Moja filozofija je takšna, da je razmerje med lastnim vplivom na naše življenje in usodo 50:50. Res je, da lahko na večino stvari v življenju vplivamo sami in si sami krojimo kako ter s kom bomo živeli. Ženska, ki se odloči za odgovorno življenje, bo tako tudi živela. Ženska, ki živi z alkoholikom, očitno tudi. Če pa govorimo o usodi, pa jo jaz osebno vidim v stvareh, ki so mi na nek način namenjene. Recimo, da spoznaš neko osebo ravno v času, ko je samska in se najdeta dve sorodni duši... To je zame usoda, ker sta morala biti usklajena tako kraj in čas, da sta se ti dve osebi spoznali. Od tu dalje pa ni več usoda, če ostanemo z njo ali ne, ker je to že naša odločitev. Prav tako se mi zdi usoda, ko si nekam namenjen z avtom, pelješ tako kot je treba, pa ti načrte prekriža nek norc. Usoda je ali v rokah drugih, ali pa v rokah ne vem koga. Včasih pridem celo do zaključka, da nas ima nekdo na očeh oz. upravlja z našim življenjem kot da smo njegove marionete, in vse to naj bi bilo takrat, ko menimo, da je bila to usoda. Ne vem, najbrž imam preveč časa za takšne domišljijske scenarije, ali pa gledam preveč filmov ala The Truman Show.

[sončk]

Bruke

[¤Crysstal¤]

Jz si stvar razlagam recimo takole: "Usoda" so alternative, različne poti, možnosti, ki so nam dane, ko se odločamo, razpotja, križišča, na katerih moramo izbrati smer.. Na nas je, kaj izberemo, "usoda" pripravi le več mogočih izidov.. Ni le stroga določba vsega, kar se nam zgodi.

Sicer pa verjamem v sicer dostikrat tolažilne narave "Vsaka stvar se zgodi z določenim razlogom." Se zdi kar sprejemljivo in sem še dostikrat občutila, da drži.

Ljudje, okrog nas oz. verige, ki jih spletamo, kot se sam izražaš, so eden od glavnih dejavnikov, ki vpliva na odločitve, ki jih sprejemamo in smeri, ki jih izberemo. Usoda je torej ohlapno začrtana pot v vse smeri, vse ostalo pa je na nas..
Nekako tako, zelo na grobo povedano..

[keepsake]

imam občutek, da si pred kratkim (verjetno ponovno) pogledal Into the wild

[Led Zeppelin]

^^^hah, ja