kolko vas ma otroka???

[cauliflower]

Že od nekdaj sem si želela, da bi bila mlada mamica in bi imela prvega otroka takoj po koncu študija. Zdaj, ko sem s študijem pri koncu, si sploh ne predstavljam, da bi že imela otroka... Tako da ga še nekaj let ne načrtujem, ob koncu 20-ih pa vsekakor

Imam pa že veliko sošolk, ki imajo otroka oz. so v pričakovanju, in se mi včasih zdi, kot da živimo v povsem drugem svetu. No, saj v bistvu res ...

[Led Zeppelin]

A je to grdo?

Jaz se počutim zelo žalostno ko vidim kakšen par z otroci, in sta oba stara pod 25....mislim da se mora človek lepo razviti, položiti temelje in potem imeti otroka, če počakaš 3 leta se tudi nič slabega ne bo zgodilo zaradi tega.

Delam kar z nekaj mladimi očeti, in ko govorijo o svojemu otroku, se res vidi da so srečni, večina se je razšla z materami otrok ker so se seveda spremenili če so zdaj 27, otroka so imeli pa pri 19ih...in se jim malo pozna da jih malo praska ker so imeli otroka pri mladih letih in s tem veliko odgovornost.

[cauliflower]

Grdo kaj?

Te sošolke, ki imajo že otroke, so v večini vse poročene in posledično je naslednji korak v zakonu, otrok. Za moje pojme je seveda vse prezgodaj (tako poroka kot otroci), ampak glede na to, da so otroci načrtovani, mislim, da jim ne bo hudega

Si pa predstavljam, da je še vedno verjetno nekoliko drugače, če imaš otroka pri 20. ali pri 24. letih. Ni velika razlika v letih, vendar se mi zdi, da je človek pri 24. veliko bolj zrel in se bolj zaveda, kakšno odgovornost prinaša otrok in - če je ta načrtovan - je po mojem mnenju manjša verjetnost, da se bosta starša razšla. Čeprav, po drugi strani, pa tako ali tako nikoli ne veš, če boš z nekom ostal skupaj - tudi pri 30. letih ali še kasneje.

[čuftika]

Bla mi je kolegica, stara 25 in ima otroka. Res živimo čisto v drugem svetu, ona se pogovarja samo še o otroku... To ni več to, prioritete se spremenijo, samo v otroka gledaš (?)
Meni pa otrok ni logičen korak po poroki. Kaj če ga dva ne morta imet ali si ga ne želita? Sej ni konc sveta. Niti je otrok smisel življenja.

Nisem ravno materinski tip ženske in me vpitje tujih otrok spravlja ob živce. Pačenje in ljubkovalne besedice, gugu, gigi, kak se pogovaraja z nami (otrok pri 10-ih mesecih, a ste normalni?), no meni je vse to zelo mimo...

Po vsej verjetnosti jih ne bom nikoli imela, če pa že, pa max. enega.
Tudi sama razmipljam da bi raje posvojila, če bo želja po otroku. Preveč sem egoistična, da bi se bla pripravljena zbujat, previjat... in vse ostalo kar sodi zraven... Zakaj bi, če mi tega res ni treba Več mi pomeni moja komoditeta, da spim kadar mi paše in dokler mi paše, da si privoščim potovanja in potepanje ko meni ustreza. Ne pa da s trebuhom do zob, ne morem niti kozarec vina spit, da o kakem športu niti ne govorim. Nisem rosno mlada, sem 25+ in za otroka imam realno čas še ene 10 let.

[disketa]

Če si dva zelo želita otroka in ga ne moreta imeti je za njiju konec sveta, ja. Če imaš tisto res močno željo po otroku je ne moreš utišati z npr. potovanji ali živaljo.

In ok, 10-mesečniki se ne pogovarjajo v pravem pomenu besede, vsekakor pa komunicirajo z nami, pač po svojih zmožnostih.

In brez zamere, ampak glede na napisano se mi res zdi bolje, da nimaš otrok. In s tem ni čisto nič narobe, nismo vsi za vse.
Ampak ni hujšega kot starš, ki si globoko v sebi otroka nikoli ni želel.

[čuftika]

Ne zamerim, ampak mi je brezveze, da mi potem kdo napiše nismo vsi za vse... Sej ne rabimo biti vsi za vse.

In ja, vem da otrok pri 10-ih mesecih komunicira z nami glede na njehove zmožnosti, saj da papa (pomaha) in podobno.
Sej potem ko je otrok tvoj je najbrž čisto drugače. Tuji otroci so mi luštni za urco, dve, če jim moram čuvat pa kak dan pa se mi na koncu že meša. Ogromno odrekanja je tukaj, neprespanih noči in če nisi ziher da si na to pripravljen, je potem boljše otroka ne imeti.