Katoliški fanatik

[Pontifex Maximus]

ma, problem je samo v tem, da ljudje napačno dojemajo boga. bog je TUDI ljubezen, je pa še marsikaj drugega. bog je, kot sem že rekla, nadnaravno ... kaj točno, nihče ne ve, pravzaprav za nas to niti ni relevantno. relevantno je samo to, da si je to, kar imenujemo bog, zamislilo naš svet. Bog je v svetem pismu imenovan kot "oče", kar ima spet simboli pomen. Je "oče" sveta. Je imenovan kot oče kristusa, kar mnogi spet vzamejo dobesedno. kristus namreč simbolizira človeštvo in je poosebljen nauk, poosebljenje vrednot, na katerih naj bi temeljil svet. je t.i. "popolni človek", zgled, po katerem naj bi se ljudje ravnali ...

ampak boga si nikakor ne bi smeli predstavjati kot "živo bitje" v pomenu, v kakršnem ga jemlje večina zaplankanih kristjanov in duhovnikov, ki nimajo pojma.

Ravno Bog, katerega si ne bi smeli predstavljati kot živo bitje, si je nadel podobo živega bitja, katero je reklo:"Kdor je videl mene, je videl Očeta." Tvoje nadaljnje izvajanje o Kristusu (btw...o katerem kristusu govoriš?!) - bom privzel, da govoriš o Jezusu iz Nazareta - je redukcija tega, kar sam pravi o sebi in kar izreka o njem krščanska vera.

V prvem stavku si v kontekstu celotnega nadaljevanja zagrešila logično napako, kar dela tvoj nadaljnji tekst za napačen. Jo ugotoviš?

[g00fy_qa]

Malo pozno in malo pod dozo, a poskusimo ...

Jaz sem ateist in si znam pozdraviti glavobol.

hm, torej če prav razumem, tebe starši dobesedno silijo, da hodiš k takim in drugačnim cerkevnim obredom?? in zakaj se jim torej ne upreš? glede na to, da svoja prepričanja lahko razložiš tudi staršem.

Kot ti je znano, so moji starši (in vsaaa družinaa) kristjani, čeprav v kolikor ugotavljam bolj slabi kristjani; ampak ok, recimo, da verjamejo v Boga in vse ostalo kar spada h krščanstvu. Zato sem bila tudi jaz, logično, vzgojena v tej veri. Zdaj pa; pojavil se je problem, ko sem jaz začela zavračati to vero, kar se je po malem dogajalo že od rane OŠ. Problem pa je bil, da takrat še nisem poznala ateizma, v bistvu nisem vedela o ničemer drugem ničesar, saj so me vedno učiti samo o krščanstvu; zaradi tega nisem znala izpodbijati te religije, čeprav sem imela resne dvome. Sedaj, po tolikem času, so se zadeve spremenile. Jaz sem ateist in starši to vedo, v kolikor si hočejo priznati. Še vedno hodim k maši za velike praznike in za pomembne dogodke (poroka, bla), ampak to samo zaradi kulture, ki je v našem okolju krščanska. Ja, hodim k maši občasno, ampak to zaradi tega, ker me okolje 'prisili', čeprav me potem glava peče, kakšne 'neresnice' (=>razlaga o možni zmoti podana nekje zgoraj) v cerkvi govorijo. Point; staršem sem se uprla in se še upiram.

sicer pa verjetnost da bog obstaja ni tako majhna. vsaj ne za tiste, ki vanj verujejo. ti si se odločila, da veruješ znanosti, enako jaz. torej je za naju obstoj boga ničen ali ga ni. kaj pa ljudje, ki verujejo v boga, v znanost pa ne? za njih bog obstaja 100%. torej ali bog je ali ga ni ne moremo deliti po nekih procentih 50:50. odvisno je samo od prepričanja. in normalno je, da bo ateist trdil, da je obstoj boga ničen.
zakomplicirala zadevo, upam da razumeš, kaj sem mislila povedati.

Ne gre se tukaj za subjektivno verjetnost, kar si ti skušala razložiti. Gre se za objektivno verjetnost.
Čeprav sem to teorijo, moram priznati, pobrala od verjetno najbolj slavnega ateista (Dawkins), on v svoji knjigi Bog kot zabloda dejansko razlaga, zakaj je obstoj boga tako majhen in to podkrepi z dokazi (dokazi, nekaj kar kristjanom krepko manjka).
Torej verjetnost obstoja boga ni odvisna od prepričanja, ampak od dejstev, ki lahko govorijo ali v prid njegovega obstoja ali v njegovo nasprotje; in večinoma so v nasprotju.

a veš kaj je najbolj zanimivo? so na eni univerzi spraševal znanstvenike al verujejo al ne in jih je ogromno (ne spomnm se procenta, ampak mislm d je blo čež 50% al pa vsaj tm okol) da verujejo.

Katera univerza? In verjetno se tukaj ne gre za vero v Boga, torej za teizem, ampak preprosto za 'vero' v 'nekaj', v naravo, v popolni splet naključij, mogoče celo v Darwina, kaj vem kaj. Biti veren in biti religiozen ni isto.

V Svetem Pismu je Bog najbolj točno opredeljen. Bog je Ljubezen, piše.

To je pa takšna neumnost da glava peče. Bog je Ljubezen, kako prikladno; torej je samo to?? Kje pride vmes še hoja po vodi, pričarane ribe, branje misli vseh ljudi sveta, nadzorovanje nebes in nasploh posmrtnega življenja, nebomvsegarazlagalakerbomsicertudojutri, blabla?

[Pontifex Maximus]

To je pa takšna neumnost da glava peče. Bog je Ljubezen, kako prikladno; torej je samo to?? Kje pride vmes še hoja po vodi, pričarane ribe, branje misli vseh ljudi sveta, nadzorovanje nebes in nasploh posmrtnega življenja, nebomvsegarazlagalakerbomsicertudojutri, blabla?

A ni čisti in brezpogojni Ljubezni vse mogoče?

[g00fy_qa]

A ni čisti in brezpogojni Ljubezni vse mogoče?

Mati brezpogojno ljubi svojega otroka. Je torej tvoj bog?

Daj, prosim, saj znaš misliti.

[Pontifex Maximus]

A ni čisti in brezpogojni Ljubezni vse mogoče?

Mati brezpogojno ljubi svojega otroka. Je torej tvoj bog?

Daj, prosim, saj znaš misliti.

O, ne...mati ne ljubi brezpogojno.

[g00fy_qa]

O, ne...mati ne ljubi brezpogojno.

O tem bi se dalo debatirati, ampak nima smisla, ker tema ni o tem.

Še enkrat; zate je Bog Ljubezen? Ti slediš Svetemu pismu in vsemu kar v njem piše samo zato, ker verjameš, da je tvoj Bog Ljubezen in nič drugega?

[Tysia]

"Čudeži so posledica VERE v Boga in NE posledica Božjega obstoja. To mora biti jasno in že srednje znanje psihologije in delovanja možganov to potrdi."( g00fy_qa)

He he, če bog obstaja, kako pa bi čudež naredil drugače ( no, bi se dalo tudi drugače.. ), kot preko fiziologije našega telesa in »fiziologije« naše psihe?
Če bog ( ki je lahko tudi Narava, vesolje,…) obstaja, potem verjetno ni tako omejen, da bo dovolil čudeže samo tistim, ki verujejo vanj. Če je npr. »pravi bog« krščanski Bog, bo verjetno ljubil tudi tiste, ki verujejo v Budo in zavračajo obstoj Boga. Ljubil bo verjetno tudi popolne ateiste, ne glede na prepričanja. ( Zakaj nimam pojma, mislim pa si, da se med drugim zaveda, da smo samo ljudje.)S tem je lahko povezano tudi samoozdravljenje glavobola.
Vemo, da vera dela čudeže. Ne vemo pa, ali so ti čudeži posledica božjega obstoja ali ne. Biti prepričan, da niso, je lahko zopet fanatično.
Dokazati je mogoče skoraj vse, kar si zamisliš, pa če je še tako skregano z realnostjo, ki jo vidimo. Prav tako se hitro dobi dokaze, da bog ne obstaja ali pa da obstaja. Dober primer so bili sofisti ( o dokazovanju).

[g00fy_qa]

"Čudeži so posledica VERE v Boga in NE posledica Božjega obstoja. To mora biti jasno in že srednje znanje psihologije in delovanja možganov to potrdi."( g00fy_qa)

He he, če bog obstaja, kako pa bi čudež naredil drugače ( no, bi se dalo tudi drugače.. ), kot preko fiziologije našega telesa in »fiziologije« naše psihe?
Če bog ( ki je lahko tudi Narava, vesolje,…) obstaja, potem verjetno ni tako omejen, da bo dovolil čudeže samo tistim, ki verujejo vanj. Če je npr. »pravi bog« krščanski Bog, bo verjetno ljubil tudi tiste, ki verujejo v Budo in zavračajo obstoj Boga. Ljubil bo verjetno tudi popolne ateiste, ne glede na prepričanja. ( Zakaj nimam pojma, mislim pa si, da se med drugim zaveda, da smo samo ljudje.)S tem je lahko povezano tudi samoozdravljenje glavobola.
Vemo, da vera dela čudeže. Ne vemo pa, ali so ti čudeži posledica božjega obstoja ali ne. Biti prepričan, da niso, je lahko zopet fanatično.
Dokazati je mogoče skoraj vse, kar si zamisliš, pa če je še tako skregano z realnostjo, ki jo vidimo. Prav tako se hitro dobi dokaze, da bog ne obstaja ali pa da obstaja. Dober primer so bili sofisti ( o dokazovanju).

Ja ljudje verjamejo, da morajo dovolj moliti, da jih bo Bog uslišal in potem porihtal z zadevo, za katero prosijo. Ampak ni tako, jaz ne verjamem, da je nekje nad nami neka inteligenca (Bog), ki je sposoben brati misli vsem prebivalcem planeta in potem pač tam, kjer se mu slučajno ljubi, tudi pomagati (samo pomislimo koliko je prošenj in koliko se jih uresniči - Bog mora biti pa zelo skop..)
Praviš, da Bog omogoči čudeže vsem, tudi ateistom. Ampak to je v nasprotju s kščansko logiko; tam moraš biti globoko veren in ponižen do Boga in moliti, da te potem Bog (mogoče) usliši. To je logično, saj pa zakaj bi nekdo bil kristjan, če bi ga Bog potem povsem isto tretiral kot najbolj gorečega ateista.
Samoozdravljenje glavobola in kakršno koli čudežno ozdravetje ni posledica Boga, ki usliši naše prošnje in nam milostno nakloni zdravja. Je posledica delovanja našega telesa, našega uma, ki (dokazano) vpliva na delovanje telesa. Zdaj lahko ti predpostavljaš, da za tem stoji Bog, kot mogoče stoji za evolucijo itd., ampak predpostaviti obstoj nečesa tako neverjetnega je skoraj neumnost. Če v znanosti lahko pojasnimo vse pojave, je potem potrebno dodajati še vrhovnega leaderja, ki v bistvu niti ne igra več nobene vloge? Mi dokažemo, kako se je z evolucijo vse začelo in nato pravimo, da za tem stoji Bog. Ok ja, ampak tudi če Boga črtaš, evolucija se je še vedno zgodila. Kaj potem dela Bog?

[gaby_]

meni se zdi 'prepiranje' ali Bog je ali ga ni popolnoma nesmiselno. eni bodo trdili da je, drugi ne in smo v začaranem krogu. in verjamem, da nihče ne bo nikogar prepričal o nasprotnem, torej tudi goofa ti neboš uspela nobenega prepričati, da boga ni. (ok, mene si ).
in torej, če boste rekli, da se ne gre za prepričevanje drugih, kaj potem sploh je smisel te diskusije, teme?

[g00fy_qa]

gaby_ ...
Vsaka diskusija vsebuje nekaj prepričevanja verjetno, že s tem ko poveš svoje mnenje in ga argumentiraš želiš prepričati sogovorca. Vendar se meni tukaj ne gre za spreobračanje nikogar (tebe sem res? ). Gre se bolj za neko soočenje mnenj, da spoznam drugo stran, vidim kako drugi razmišljajo, primerjam kar imam jaz za povedati in kateri argumenti bi lahko bili tehtnejši. Torej gre se za to, da ne živiš fijakarsko, ampak sprejemaš druga mnenja in se o njih pogovarjaš. Ni to neko prepiranje v smislu kdo je močnejši. Seveda vsi vemo, da tukaj nihče ne bo dokazal obstoj ali neobstoj boga, ampak se temu lahko vsaj malo bolj približamo.

[gaby_]

gaby_ ...
Vsaka diskusija vsebuje nekaj prepričevanja verjetno, že s tem ko poveš svoje mnenje in ga argumentiraš želiš prepričati sogovorca. Vendar se meni tukaj ne gre za spreobračanje nikogar (tebe sem res? ).

hehe, ne. hec je bil. že dolgo zaupam znanosti in ne veri. ampak sem pa zelo razdvojena med vero in znanostjo. pa ne zato, da bi verovala v boga. recimo da si želim cerkvene poroke, ker to predstavlja nek običaj. ker predstavlja lepo. ampak potem spet sama sebe sprašujem, kaj je smisel poroke, če ne veruješ. ah, ne vem kje sem.
ne zdi pa se mi fer, da se starši odločijo za svoje otroke in jim s krstom vsiljujejo vero. ampak pri tem se sama ne morem odločati, je potreben posvet z partnerjem.

[Tysia]

"Ja ljudje verjamejo, da morajo dovolj moliti, da jih bo Bog uslišal in potem porihtal z zadevo, za katero prosijo. "

To, da molitve »delajo čudeže« verjetno veš. Torej nekaj je na temu. Po trenutni miselnosti se zadevo lahko razlaga na način, da s tem, ko ljudje molijo, izvajajo avtosugestijo(moč misli), kar jih čez čas pripelje do tega, da počnejo stvari(da so pozorni na,..), ki jih vodijo k dosegi cilja. Ali pa, takrat, ko molitve (misli) vplivajo na druge, da se to zgodi zaradi »kolektivne zavesti« ( pod pogojem, da sprejmemo, da smo vsi eno – da souplivamo drug na drugega). Še veliko je teh teorij, ki se na trenutke ( ki so lahko malo daljši trenutki – npr. stoletja) zdijo edine pravilne, resnične. Kot da bi zadeli žebljico na glavico. No, jaz si mislim, da je bila žebljica zadeta direkt na glavico, ampak če ta žebljica pomaga držati velik plakat, je s tem narejeno bolj malo. Plakat ne bo stal, ker mora imeti podporo več žebljic, najmanj na vsakem vogalu eno. Torej, dognanja ( tudi o molitvi, o bogu) so sicer super, ampak ne dovolj, če se gremo iskanja resnice. Ena izmed žebljic bi lahko bil »znanstveni« način gledanja na svet.


"Praviš, da Bog omogoči čudeže vsem, tudi ateistom. Ampak to je v nasprotju s kščansko logiko; tam moraš biti globoko veren in ponižen do Boga in moliti, da te potem Bog (mogoče) usliši. To je logično, saj pa zakaj bi nekdo bil kristjan, če bi ga Bog potem povsem isto tretiral kot najbolj gorečega ateista. "

Mislim, da nisem omenila krščanskega pojmovanja, to je bil samo podprimer, da bi lažje videla, kaj želim povedati. V Sveto pismo (Bahavad Gito,…) se nisem pretirano poglabljala (morda enkrat v prihodnosti), mislim pa si, da v sami osnovi niso želeli sporočiti tega, kar pišeš ti ali pa kakor je sedaj to v svoj prid obrnilo krščanstvo.


»(samo pomislimo koliko je prošenj in koliko se jih uresniči - Bog mora biti pa zelo skop..)«

To je težko tako reči. Če gledaš življenje iz vidika sem tukaj, umrem in me ni več, potem verjetno res. Če pa verjameš v obstoj več življenj, nebesa, itd, potem je neuresničevanje prošenj (čeprav se zdi na prvi pogled kruto) lahko zelo inteligentno, pametno dejanje.


"Kaj potem dela Bog?"

Kaj dela Bog ti niti približno ne znam povedati. Nisem Bog. No, po nekaterih filozofijah sicer sem, a pustimo to, da ne bom zaradi visokoletečega ega zaplavala previsoko. Bi bilo pa super o tem vreči debato ( o tem, kaj dela Bog), a pozneje – trenutno se mi mudi delat ( bom zopet zamudila :unknown: ). Lahko nadaljujeva v temi Filozofsko... ker mislim, da je super vezano na tematiko. Lahko pa tudi tu, če avtorica teme dovoli.

[mary-kate and ashley bigg]

ma, problem je samo v tem, da ljudje napačno dojemajo boga. bog je TUDI ljubezen, je pa še marsikaj drugega. bog je, kot sem že rekla, nadnaravno ... kaj točno, nihče ne ve, pravzaprav za nas to niti ni relevantno. relevantno je samo to, da si je to, kar imenujemo bog, zamislilo naš svet. Bog je v svetem pismu imenovan kot "oče", kar ima spet simboli pomen. Je "oče" sveta. Je imenovan kot oče kristusa, kar mnogi spet vzamejo dobesedno. kristus namreč simbolizira človeštvo in je poosebljen nauk, poosebljenje vrednot, na katerih naj bi temeljil svet. je t.i. "popolni človek", zgled, po katerem naj bi se ljudje ravnali ...

ampak boga si nikakor ne bi smeli predstavjati kot "živo bitje" v pomenu, v kakršnem ga jemlje večina zaplankanih kristjanov in duhovnikov, ki nimajo pojma.

Ravno Bog, katerega si ne bi smeli predstavljati kot živo bitje, si je nadel podobo živega bitja, katero je reklo:"Kdor je videl mene, je videl Očeta." Tvoje nadaljnje izvajanje o Kristusu (btw...o katerem kristusu govoriš?!) - bom privzel, da govoriš o Jezusu iz Nazareta - je redukcija tega, kar sam pravi o sebi in kar izreka o njem krščanska vera.

V prvem stavku si v kontekstu celotnega nadaljevanja zagrešila logično napako, kar dela tvoj nadaljnji tekst za napačen. Jo ugotoviš?

mislim, da nisem nič zagrešila. sicer pa ne vem, koliko kristusov poznaš, ampak jaz poznam samo enega. predvsem se mi zdi malce nerodno reči, da si je bog nadel podobo živega bitja. Bog je poslal kristusa na zemljo, ki je popolni zgled, po katerem naj bi se ravnali.

če naredim eno zelo banalno poenostavitev boga v kontekstu našega sveta. vzemimo za primer programerja, ki naredi računalniško igro ... Ta programer je v tistem trenutku v vlogi boga, ki ustvari določen virtualni svet. za virtualne like v tem svetu je popolnoma irelevantno, kdo jih je "ustvaril, ker so ustvarjeni in omejeni na svoj svet, ne vidijo čezenj in tudi nikoli ne bodo.

tako smo tudi mi v nekem zelo premišljenem svetu. Ustvaril ga je "programer", ki ga imenujemo bog. Živimo samo v tem svetu in iz njega ne moremo. Zavedamo se sicer, da nekdo "upravlja" z nami, da je postavil vanj določene zakonitosti in pravila, na katerih ta svet temelji, a vendarle v stik z njim ne moremo na nikakršen način. ker je programer ugotovil, da ljudje sami teh pravil ne moremo razumeti in se po njih ravnati, je vanj poslal nek popoln zgled, ki je narejen po naši podobi in ki bi ljudem "pokazal, kako naj v tem svetu delujejo, da se bo le-ta obrdžal.

zdaj lahko vidiš, da je "oče" v tem smislu v popolnoma prenesenem pomenu.

[kajira]

meni se zdi 'prepiranje' ali Bog je ali ga ni popolnoma nesmiselno. eni bodo trdili da je, drugi ne in smo v začaranem krogu. in verjamem, da nihče ne bo nikogar prepričal o nasprotnem, torej tudi goofa ti neboš uspela nobenega prepričati, da boga ni. (ok, mene si ).
in torej, če boste rekli, da se ne gre za prepričevanje drugih, kaj potem sploh je smisel te diskusije, teme?

v tej temi naj bi pogovor itak tekel o verskih fanatikih, ne pa o tem, ali bog je ali ni. za pogovor na nivoju bi moral v svojem postu vsak poudarit, da je to njegovo mnenje in ne resnica. kaj je resnica, noben od nas ne more biti absolutno prepričan, lahko samo v to verjame.

[kr.ena]

najbolj blesav argument religioznih je, da enačijo ateizem z neko religijo. prav danes piše Stres v Delu, da če je cerkev ločena od države, mora biti tudi država ločena od ateizma. Nesmisel, po moje.

Ateizem je nasprotje religije. In ne moreš enačiti tega, da imajo ljudje znanstven pogled na svet, s tem, da "verujejo v znanost". Bullshit.

1. Ateizem ni nasprotje religije, nasprotje religije je antiteizem.
2. Videti je, da Stresa ne razumeš. Namreč država mora biti nevtralna do katerega koli nazora, kamor pa spadajo tako različne filozofije, religije in ateizem.

Ateizem zame ni nazor, ampak odsotnost religioznega nazora.