Kakšno prihodnost si želela zase?

[Dadyka15]

kot osnovnošolka sm sanjala o veterinarki pa frizerki pa voznici tovornjaka...pol sm se vpisala na srednjo kjer sm upala na AGRFT ampak pač d prideš gor morš bit že skor genij, in sm šla na biotehniško fakulteto...ker je tm poln piflarije pa s foksi se nism zastopla, sm šla na višjo šolo...in zdj sm študentka na višji šoli...
drgač si pa želim veliko hišo s sedmimi mačkami samo zase....pa kkšn bazen...
ampak ker to pač ni možn k sm tok naivna in se prehitr navežem in zaljubim me bodo v najboljšem primeru doletele dvojčice....sam upam d ne...k nism lih ljubiteljica otrok...

[barbie_girl_85]

Ko sem bila majhna, sem si želela postati......Ceca






Obsesija me je držala skor 10 let, ko pa sem ugotovila, da to pač ne gre tako, sem hotela bit zdravnica. Ko sem se zavedla, da to pomeni 6 let faksa, 2 leti specializacije itd, sem se odločila, da zdravnica pa zagotovo ne bom. Nato sem pristala na zdravstveni

[..Evelyn..]

Hahahah Ceca

[*frisko*]

ko sem imela prvega fanta, sem bila tako zaljubljena, da sva imela plane za naprej kar dobro izdelane. ker je bil precej starejsi od mene in zato je bil ze skoraj zagarantiran zaposlenec

tako sva se pogovarjala o tem, da se, ko zakljucim srednjo solo, porocila in imela prvega otroka. potem bom sla studirat in ko zakljucim se faks, imava se dva otroka. v hiso je ze zacel investirati, ker sva pac v skoraj 6letni zvezi verjela, da je to to ...

no potem pa je prisel cas mature in najdaljse pocitnice. vpisala sem se na faks in sla prvi teden samo malo pogledat. pa ker sem ugotovila, da me to res veseli, sem se raje odlocila najprej zakljucit faks, kar fantu ni bilo vsec. iz kljubovanja se je posveti sportu in me zacel zanmerjati. razsla sva se. cez cca. 3mesece sva se srecala, bil je z drugo in isti vecer me je klical, da ni tako, kot zgleda, da je to samo njegova prijateljica. no mesec dni kasneje pa mi je ze sporocil, da se bo porocil in da bo oce ... in takrat so se mi vse sanje sesule. kar je nacrtoval z mano, je dobil pri drugi ... in nisem verjela, da se bom sploh kdaj porocila in imela otroke ... nekaj let sem se iskala (in seveda tudi partnerja) pa sem ze skoraj obupala nad svojim zivljenjem, ko sem se odlocila za zvezo s sicer dolgoletnim prijateljem.

in z njim se mi sanje pocasi uresnicujejo porocila se bova, otroka bova (kmalu) dobila, hiso gradiva ....

[lovefrance]

Želela bi s svojim življenjskim partnerjem (možem?) živeti v veliki hiši, imeti psa srednje velikosti, 2 ali 3 otroke, poklic profesorice in da bi družinsko hodli pozimi smučat in poleti na morje.
Ja, skromna sem, vem!

[Štrumfetka]

Jaz sem si pa vedno želela živet nekje v ZDA (NY, Washington) in s pištolo in sončnimi očali lovit poredne tipe. In, da bom imela Rotweilerja.


Moj odgovor ne paše ravno v podforum "Ljubezen in seks"

[UG84]

Glede na vsebino teme, sem jo premaknila pod Splošno.

[Led Zeppelin]

hmmm,celo življenje odkar vem zase,sem imel le eno željo,iti okoli sveta z motorjem. Naredit nekaj,kar si je upalo le nekaj ljudi pred menoj,živeti življenje iz dneva v dan,se ne obremenjevat s pufi,otroci,okolico,službo,živeti življenje kot nomad,iti po cesti in ne vedeti kaj te čaka za naslednjim ovinkom.
A bolj kot končujem šolanje,bolj me pritiski okolice silijo,da planiram nekaj let pred sabo. Nepremičninsko sem preskrbljen,imam hišo v katero se lahko vselim.Nekako me vleče v službo za katero vem,da sem rojen,a vem,da bi poudarila vse kar je v meni najslabše,moč po oblasti,možnost škodovati ljudem ki jih ne maram. Nekako v precepu,sem dober v tem,ampak si ne želim postati to.

Upam da bom nekoč prodal hišo,kupil Bmw 1200GS adventura,rekel j*bi se cel svet,jaz grem,magari če crknem.

[floribunda]

v 8. razredu sem si ful želela postat astrofizik. zgleda, da sem preveč sci-fi filmov gledala. ampak ker imajo astrofiziko samo v trstu, meni pa italijanščina ne laufa ravno najbolje, sem si sčasoma premislila.

da sem kasneje ugotovila, da tudi matematika in fizika nista moji najljubši stvari na svetu, sploh nebi.

[***Ally***]

ko sem bila majhna sem želela postati pravnica (beri: bitchy odvetnica) po možnosti v tujini (takrat me je vlekla Belgija/Nizozemska, ker je foter tam delal) - kasneje po faxu sem ugotovila, da imam za delo v pravu veliko premalo družinskega zaledja, zato sem pustila (relativno dobro) službo, magistrirala iz ekonomije in spet pristala..na faxu

v času srednje in faxa sem imela tipa, ki je bil vse, kar sem si želela, samo 10 let premlad (še zdaj vidi samo čage, kar per se ni tako narobe, ker je preskrbljen, ampak vseeno je star 26 in bi vsaj z enim očesom lahko pogledal leto, dve vnaprej - namesto tega menjava 18, 19 letnice, ki ne razmišljajo o prihodnosti) in ker po sedmih letih ni želel niti slišati o mojih željah glede kariere, o skupnem življenju (pa ne da bi jaz to želela takrat, ali od njega kaj zahtevala - te teme ni želel niti načeti), sem se ga znebila

naslednik je veliko bolj pripravljen za diskusijo o teh temah, z drugo napako, da je on vsaj 10 let pred mano in bi imel vse to zdaj, meni pa do tega sploh še ni, zato sem se odselila iz skupnega (mojega) stanovanja v Lj, da se malo zberem in ugotovim, kje bi sploh rada živela (in s kom)

nauk? boljše, da ničesar več ne želim in načrtujem, ker se mi ponavadi vse obrne v enem tednu

[Doutzen]

Ko sem bila mlajša sem si želela iti študirat psihologijo, a mi jo je marsikdo odsvetoval, zlasti starši, ker bi naj bila že sama dovolj impulzivna, veliko preveč razmišljam in si najbrž res ne bi naredila usluge, če bi se morala ukvarjati še s problemi drugih.
No, pot me je peljala marsikam, a nikamor zares pripeljala, ker sem še do nedavnega bila zbegana, kaj sploh narediti iz sebe v življenju. To leto sem si vzela prosto in imela čas razmisliti o vsem skupaj, tako da sem prišla do nekega smiselnega zaključka kaj si želim početi v življenju.
Vmes sem imela grozno obdobje, ko me niti (zdaj že bivši) fant ni razumel, da se vsi pač ne najdemo že pri 14 letih ali še prej, kakor on, ki je že od nekdaj vedel kaj si želi početi v življenju. In ravno, ko sem tavala od ene ideje do druge, sem rabila nekoga, ki me bo pri tem podpiral in ne poniževal. Še najmanj sem tak odnos pričakovala od nekoga, ki bi naj pri svojih letih bil že zrel in me kvečjemu spodbujal.
Kakorkoli že, odkar sem obdana z ljudmi, ki mi nekaj pomenijo in jaz njim, mi je veliko lepše, ker sem izgubila že čisto preveč živcev z napačnimi osebami. V življenju stremim za tem, da bom uspešna na svojem področju in imela ob sebi nekoga, s katerim se bova podpirala, ker je to tudi smisel resne zveze. Ne rabim nekoga, ki me bo j*bal v mozeg za vsako malenkost, ki mu ne bo po godu.