Filozofsko - zakaj vidimo ravno "ta" del EM valov.

[Tysia]

»Na podlagi te zgodbice seveda ni možno posplošiti, da ljudje rabimo religijo. Rabimo smisel, ampak to ni enako.«

S to zgodbico nisem hotela povedati, da ljudje rabimo religijo. Je le zgodbica, se pravi izmišljotina, zato na podlagi nje ni pametno posploševati. Nakazala pa sem morda, da prav tako znanost kot tudi vera nečemu služita, se lahko dopolnjujeta in s tem pomagata človeku pri razvoju. ( Namesto besedice religija sem raje uporabila vera; obe veva, da je med njima velika razlika.)

Morda zopet nekoliko preneseno, pa vendar: Človeški možgani so sestavljeni iz dveh hemisfer, leve in desne. Leva hemisfera naj bi bila bolj analitična ( matematika npr.), desna pa bolj umetniška ( filozofija npr.). Za ljudi, ki imajo prevladujočo desno hemisfero, je ponavadi značilno, da so v življenju bolj intuitivni, čustveni, umetniški. Tisti z levo pa njihovo nasprotje: konkretni, racionalni. Pa privzemiva, da je podobno z znanostjo in vero v povezavi s človekom. Se pravi, da bi pri tistih, ki so bolj za znanost, bolj intenzivno delovala racionalna možganska polobla ( leva), verniki pa bi imeli intenzivneje delujočo desno polovico. In s tem, ko bi se človek obrnil ali samo v znanost ali samo v vero, bi se omejil. Spodbudil bi delovanje že tako prevladujoče hemisfere, tista bolj tiha pa bi še bolj krnela. Zakaj ne bi uporabil vsega, kar mu je dano, tako vero kot znanost, tako desno kot levo možgansko poloblo v kar se da uravnovešeni obliki? Takrat bi bil po moje najbližje resnici, saj bi na svet po svojih zmožnostih gledal najbolj objektivno in ne skrajnostno naravnano.

Aja, če pa koga zanima…tudi za učenje je super, če poskusimo uravnovesiti delovanje svojih možganov. Desničarji bi se lahko potrudili in začeli ( vsaj za vajo pred izpiti) pisati z levo roko. Oziroma delati stvari nasproten način, kot ustaljeno. To lahko pomaga tistim, ki so se navajeni za teste bolj ali manj učiti na pamet in pa seveda za tistim, ki jim alineje nikakor ne gredo v glavo, ampak delajo bolj na razumevanju snovi.

Glede antropološke kineziologije pa tako: sama bi rekla, da je to precej uporabna znanost. Njene sadove si ti ( če si le zdrava, kar predvidevam, da si) pobirala 8 let v OŠ in še 4 leta v SŠ  Še en namig:

Antropologija je znanstvena veda o človeštvu kot členu narave in o njegovi biološki naravi.
Kineziologija je veda o gibanju človeškega telesa. ( oboje povzeto po Wikipediji)

Ko to dvoje združiš z drugimi besedami, dobiš naziv fakultete, ki jo obiskujem.


Kaj pa ta spekter za večino ljudi nevidnih EM valov... kakšne spremembe bi se morale dogoditi v človeku ( človeštvu), da bi videli več? Seveda s predpostavko, da je to za nas uporabno.

[Tysia]

Morda se pa ravno v povezovanju možganskih hemisfer skriva del odgovora na glavno vprašanje v tej temi. Torej, ne neposredno.
Jasno je, da sama sposobnost uravnovešenega delovanja možganskih hemisfer ne bo prinesla sposobnosti videnja EM spektra, ki ga sedaj večina še ni sposobna videti. Je pa dober začetek. Zakaj? Ko se hemisferi uravnovesita, se človek umiri in vidi več stvari, kot jih je, ko je imel prevladujočo eno hemisfero. ( ne mislim ravno »tistega dela« EM valovanja) Poveča se mu zmožnost objektivnejšega gledanja na svet, izkoriščanja več sposobnosti in to celo hkrati,…
Na ta način ima tudi večje možnosti, da si dvigne zavest ( s tem ne mislim povedati, da se da zavest dvigovati samo na način, ki gre racionalno skozi možgane).
Preko velikega števila procesov ( ki si jih mislim, da bi se morali dogoditi, pa jih tu ne bom pisala, ker sem že tako predolga za ta forum – pa čeprav imam samo 169,5 cm ), bi lahko prišlo tudi do tega, da bi zavestno začeli nadzirati talamus ( obrazloženo mislim da v mojem prvem zapisu na to temo), oziroma nek drugi "urejevalec", ki zaznava določene ER valove, pa jih zaradi logičnih vzrokov ne spusti v zavest. ( To, da nekaj v nas zaznava veliko več, kot mislimo, je meni ta trenutek kot nebo brez oblačka. Verjetno po tem principu deluje tudi tista prava intuicija - in ne namišljena, ki se tvori na podlagi preteklih izkušenj in asociacij, katere prebliske običajno kdaj doživi vsak človek)
Ker bi imeli zaradi uravnovešenega delovanja možganskih hemisfer bolj stabilno tudi psiho ( ki je, hočeš nočeš še kako povezana s telesom in hormoni) itn, bi lahko bili pripravljeni, da bi začeli doživljati "drugačne" zaznave, z manjšo verjetnostjo, da se nam "utrže film".
Po eni od teh mojih "teorij" torej rabimo aktivirati nek organček ( ali pa čakro, niti ni tako bistveno, kakšnega izvora je - fizičnega ali energetskega), ki ga zagotovo imamo in nam filtrira zaznave iz okolje. Super bi bilo še, če bi ga aktivirali in naučili, da je aktiven na zavestni ukaz. ( Kar pa bi se dalo, če se da kontrolirati endo in eksokrine žleze v našem telesu - kar pa še ni povsem znanstveno dokazano oz jaz nisem zasledila. Imamo pa o tem drugačne dokaze. )

Hm, med pisanjem se mi je pojavila v glavi še ena možna teorija, kar se tiče možganskih hemisfer in videnja ER valovanja. Bi bilo možno, da bi lažje videli ER "določeni del", če bi zelo pospešeno delovala desna možganska hemisfera? Umetniška? Po mojem mnenju je, vendar je možnost, da se človeku zmeša, toliko večja. ( Ravno zaradi v prejšnjem odstavku omenjenih faktorjev.)

Majke mi! Zakaj ne maram preveč filozofirati, pa čeprav to iz srca rada počnem? Zato, ker bi to lahko počela v nedogled. In iz tega vidika obožujem študijsko obdobje, ker mi omogoča "bluzenje" ( vsako leto je isto ), po drugi strani pa....Bi lahko v tem času zelo kvalitetno akumulirala študijsko snov in vse, kar je v korelaciji z njo. Ampak ne. Se bojim, da me bo poneumila?

Ravnokar sem v sebi odkrila zametke shizofrene osebnosti ( ne hecam se na račun shizofrenikov, ker je to lahko zelo težka bolezen, prej na račun sebe). Bom morda kmalu videla kaj več? ( v ozadju se sliši glasba iz Dosjejev X...)

Lep študijski, filozofsko obarvan in navihan pozdrav vsem! Pa, še nekaj. Malo filozofiranja ne škoduje. Nagovarjam vas, da pustite svoje možgančke na pašo in napišete vsaj kakšen kratek sestavek na to temo. Koristi, če ne odnese.

[Tysia]

Še nekaj imam za dodati na to temo:

Nekje sem brala ( in če se prav spomnim, je bil to nek relativno kvaliteten vir, ne na stopnji običajnih revij), da obstajajo ljudje, ki vidijo, brez da bi gledali z očmi. Mislim, da so to celo dokazali na podlagi merjenja možganov. Torej bi to lahko obstajalo že sedaj. Če obstaja ( kar mislim da), je pa zaenkrat še redko izražena sposobnost. Morda pa zato, ker smo »omejeni« z vidom? Netopirji na primer vidijo svet povsem drugače kot mi...

Pa še bolj filozofsko obarvano: o tem je pisal tudi Carlos Castaneda v njegovih knjigah ( žal se dobesednih naslovov ne spominjam, ker sem jih brala še v OŠ, mislim pa, da je naslov prve Učenje pri Don Juanu). Don Juan je bil razsvetljeni človek, ki je Castanedo ( če se prav spomnim) učil raznih spretnosti in mu na ta način/ posledično se je to dogajalo, dvigoval zavest. Da bi preveril, kako je opravil »domačo nalogo«, ga je vsake toliko preizkusil. Ena preizkušnja je bila videnje sveta okoli njega z zavezanimi očmi, ponoči. Poslal ga je v gozd ( veliko podrasti, brezen, dreves), kjer je moral teči ( mislim, da ga je preganjal Don Juan v obliki neke živali – slednji je bil na stopnji, ko je lahko poljubno spreminjal svojo materijo). Če je Castaneda sledil prejšnjim napotkom in je ustrezno rasel, potem bi bila ta izkušnja zanj mačji kašelj. No, in res je bila, saj je pisal, da je o tem najprej dvomil, da bo sposoben, potem pa je videl gozd, in je vedel za vsako korenino, kje se nahaja, kljub temu da ni gledal na običajen način.

Poleg tega ( ker je tema filozofsko obarvana) pa ni nujno, da bi za videnje večjega spektra potrebovali možgane. No, v osnovnem smislu verjetno že, ne pa nujno tudi večjo kapaciteto. Oziroma, da bi za to, ker bi lahko videli več, morali možgani delovati z večjo močjo ( ali pa večji delež možgan naenkrat). Lahko bi bili tako inteligentni, da bi znali energijo, potrebno za to, »vzeti« od nekje drugje, ali pa narediti, da jo ne bi potrebovali na tak način, kot si to ponavadi predstavljamo.
Ali pa… če bi bili tako napredni, da bi videli tudi tisti del spektra, ki ga sedaj ne, verjetno sploh ne bi bili odvisni od energije, in potem tudi ta nova sposobnost ne bi bila energetsko potratna.

[Tysia]

, kaj pa če je fora povsem drugje? Na primer v tem, da je resnica očem skrita, kar jim gotovo je, ampak namenoma? In je vid zgolj nekaj, kar nam odvrne pozornost od resnice?

Ideje kapljajo, jaz pa si odrejam najmanj dvodnevni dopust, kar se tiče pisanja na forum Cosmopolitan. V tej temi.

Zna biti kontraindiktorna mojemu zdravju.

[Tysia]

No, sem že z dopusta! Prav fajn je blo, ampak svojega namena nisem dosegla. Torej s svojim monologom nadaljujem dalje.

Kako je že nekdo rekel v Alkimistu? Ko se za nekaj odločiš, vse stvarstvo teži k temu, da se ti želja izpolni. No, meni je stvarstvo ( očitno imam močno podzavestno željo )poslalo naslednji link.
Proti koncu oddaje je tema o neposrednem videnju. Priporočam ogled.

[Mahagonij]

Ne bit tok borisasta. Ni lepo.

[densy]

če Tysia ni boris pa tut ne vem

zaporedni posti, dolgi, čudaški,.. živjo boris

[~NIA~]

.

[g00fy_qa]

In stil pisanja je popolnoma drugačen. Ne vem kako to ne opazite... Mogoče bi morali začeti brati poste.

[Tysia]

Hvala, hvala za vse komplimente!

Hja, kaj naj rečem. Baje ste tu na forumu kar seznanjeni s tisto tipko ignore. Torej je rešitev na dlani. Še bolj pa bi bila vesela, če bi imel kdo kakšne protiargumente.

Enga lupčka vsem skupaj! :bussi:

Ps. Mahagonij, zelo se veselim tvoje ovržbe "moje teorije" v neki drugi temi.

[Tysia]

Če se slučajno komu da razglabljati na to temo (pa si tukaj ne upa ), dodajam še en link, do kratkega filmčka o talamusu. ( 41 sek). Za boljšo predstavo, in razmišljanje naprej, kaj se lahko zgodi, če talamus ne dela pravilno ali pa če mi dobimo kontrolo nad njim. Bi talamus lahko bil posredno povezan z videnjem tistega, kar ne vidimo?
Si morda na podlagi tega, lažje razlagate kakšne "čudeže"? Ali pa to čudeži dejansko so?

Še razlaga kaj talamus dela ( čeprav sem jo podala že nekaj postov nazaj). Je del "sivega dela možganovine", ki ima številna jedra. Njegova naloga je, da filtrira podatke in pošlje preko možgan v zavest samo tiste podatke, ki so "normalni", tiste, ki jih potrebujemo za običajno funkcioniranje.

Verjetno talamus zaznava tudi elektromagnetne valove, ki jih mi ne vidimo. Če se na primer nahajamo na območju, kjer je veliko nam škodljivega sevanja, lahko to začutimo kot nelagodje, glavobol, itn. Naše telo na nek način zaznava vse, kar se okrog nas dogaja in se nas tiče, le v zavest nam ( preventivno seveda!) to ne pride.
Če se "spoprijateljimo" s svojimi možgani in "dobimo kontrolo" nad njimi ( v navednicah je zato, ker fraza vsebuje nasilno komponento, s katero pa verjetno daleč ne bi prišli, kar se tiče kontrole nad sabo; če pa že, bi se nam pa posledično verjetno zmešalo), potem dobimo "kontrolo" nad vsem, kar se dogaja okoli nas in je v povezavi z nami, torej tudi s kakšno "nadnaravno" sposobnostjo.

Pri tem bi se bilo dobro še vprašati, zakaj talamus ne pusti, da bi vse to prišlo v zavest in zakaj se nas večina ne zaveda tega, da obstaja možnost selekcije - ali čutiti ali ne. Če ima večina ljudi težave v medsebojnih odnosih, posledično pa s kontrolo samega sebe že v "blagih" situacijah, kako bo imel kontrolo nad talamusom?

[Boris]

Samo v vednost - tule bom nadaljeval malega srpana, danes samo malo za pokušino.
za vse tiste, ki hočete, si drznete/upate razmišljati o tej nadvse zanimivi in široki temi tukaj in zdaj.

g00fy_qa in Tysia that's the spirit!

če Tysia ni boris pa tut ne vem

zaporedni posti, dolgi, čudaški,.. živjo boris

Seveda ne veš, če pa piješ kokakolo, ješ čokolade in se bašeš s pomfrijem in hamburgerji, kadiš, se drogiraš s popersom in seksaš napol pijana in misliš, da si kul. Tvoja podzavest pa že dolgo dolgo vpije na pomoč , pa tudi opozarja te:
-imaš strije
-imaš gubasto in flekasto kožo
-zbujaš se neprespana
-prepiraš se z bivšimi fanti, nimaš urejenih medsebojnih odnosev
-imaš čudne bolezni, npr. mačka

Ampak! vsaj s tekom se ukvarjaš, to pa je! je kul.
živjo tudi tebi.

neee tysia ni boris no, ona je skor moja soseda in vem da ni boris
tysia je super punca, ne skrbte, velik govori, rada piše..

Lepa lastnost Tysie je, da ni brain dead.

V hinduizmu (ne bo vas ubilo, če povohate tudi tujo kulturo, razen če ste zares švoh) je rečeno, da obstaja več poti, ki vodijo do prekinitve človeškega trpljenja. Te poti so razdeljene na štiri velike skupine, imenovane yoge: karma yoga (akcija, delo, služba), bhakti yoga (ljubezen, čaščenje, vdanost), raja yoga (meditacija, mentalni, psihični treningi), jnana yoga (znanje, filozofija, poizvedovanje). Nobena izmed teh jog ni boljša ali slabša od drugih. Posameznikom pa nekatera(-e) zvrst(i) ustreza(jo) bolje.

Samospoznavanje skozi mišljenje, razglabljanje, filozofiranje, samokritičnost, je ena izmed poti, ki ob nabiranju informacij (katerih itak "ne bomo nikoli" dosegli dovolj) pomaga tudi pri doseganju večje zrelosti, večje inteligence (socialna, čustvena, in opa, celo! do malo večjega IQ), boljšega obvladovanja čustev, večjega samozavedanja, višje stopnje zavesti,...

Zame zelo priljubljena je, kot je precej razvidno, jnana yoga. Delno opravljam tudi druge oblike. Npr. skozi prav poseben način komentiranja izvajam raja yogo, saj treniram svojo psiho in um, ko se urim v konfliktnih situacijah, od česar nekateri "pezdetki" bežijo (to jih nervira, temu so nenaklonjeni, tega se izogibajo), ker se jim od tega ježi dlaka , nekateri pa ne bežijo in jih to celo veseli. Rezultati so opazni, zame pozitivni.

Menim, da mora človek, če hoče videti več resnice, najprej tudi prenesti več resnice. Če bi bil Mahagonij (ki mu gredo nekatere povsem normalne stvari tako zelo na živce, da se jih zaradi nagona po preživetju na daleč izogiba; to je prilagoditvena funkcija, ki ga, na njegovem čustveno-mentalnem nivoju, ohranja v ravnovesju) zmožen videti notranjost črevesja, zdaj pa bi se mu naprimer gabil že navaden drek v dojenčkovih hlačah, bi siloma težko živel z novimi "očmi, ki vidijo preko". Zato se je včasih, če hočemo videti (pa tudi izkusiti, vedeti) več, treba naučiti obvladovati svoje čute, čustva, um, se naučiti sprejemati resničnost, sicer nam bodo možgani, da bi lažje živeli, nekatere stvari onemogočili videti (dobro teoretično podlago za to, zakaj ne bomo tega videli, je zgoraj podala Tysia, ko je pisala o talamusu).

Kakšna pa bi bila prednost tega, da bi imeli, ko bi to hoteli, možnost videti preko? Pomislimo na medicino, pomislimo na to, da bi lahko videli, ko bi bilo kaj narobe v želodcu, ko bi se delali krvni strdki v žilah, ko bi se na nekem območju začel razvijati rak,... Torej, zakaj človek te sposobnosti ni razvil? Koristila bi mu. Teoretično je možno, da jo bitje z evolucijo razvije. Kaj manjka? Zakaj ne vidimo?

Prva stvar, na katero jaz pomislim, je, da ima povprečen človek prenizko stopnjo zavesti, da bi bilo sploh primerno, da kaj takega poseduje.

Tako, zdaj pa brž tekmovati, kdo bo bolj duhoven, zgolj zaradi prikrite egoistične željo po tem, da bi videli več! Not. Ne bo šlo, kot tudi do sedaj ni šlo. Treba je imeti rad Resnico (skupek vseh subjektivnih in objektivnih resnic), sprejemati drugačnost. Da vidiš še kaj več, je posledica, naj vam ne bo to cilj. Govorim zase v množini

[Tysia]

"Prva stvar, na katero jaz pomislim, je, da ima povprečen človek prenizko stopnjo zavesti, da bi bilo sploh primerno, da kaj takega poseduje."

Zaradi tega človek ( govorim na splošno, človeštvo, izjeme pa potrjujejo pravilo) nima sposobnosti branja misli in nima sposobnosti, da kar si zamisli, se tudi zgodi. Pomislite, kaj bi se zgodilo, če bi ljudje na današnji stopnji zavesti te sposobnosti – kaos, samouničenje človeške rase? Veliko po mojem mnenju izvira iz človekove narave same. Biti pomemben, imeti, posedovati. Glede tega sem sama trenutnega mnenja, da je osnovni vzrok v pomanjkanju ljubezni do sebe. ( Govorim o pravi ljubezni do sebe, ne egoizmu, narcizmu, itd) Zakaj? Ker iz pomanjkanja ljubezni izvirajo bolj ali manj vsa stanja, ki so vzrok/posledica potrebi po samo pomembnosti ( tu je zopet potrebno paziti pri definiciji), pohlepu, nevoščljivosti… In tudi zaradi teh človek ne more razviti »nadnaravnih sposobnosti«.

Ko se bo človek naučil ljubiti samega sebe, bo šele imel možnost, da se naravno razvija naprej in da nadnaravne sposobnosti postanejo naravne. Takrat se lahko zgodi, da bo Narava ali narava tako milostna, da mu bo sposobnosti podarila ( sčasoma), ali pa da bo človek začel zavestno delati na tem. Ena od opcij bi lahko bila preko fizike, na psiho in posledično duha, kar pa bi vplivalo na fiziko. Torej, lahko bi poskušal uravnovesiti možganske polovice, kar bi se zaradi živčnega in hormonalnega sistema poznalo tudi na naši psihi, ki bi bila bolj stabilna. S tem ko bi bila psiha bolj stabilna in telo zdravo, bi imeli boljšo povezavo z našim duhom – s samim sabo, kar bi pomenilo tudi ( glede na to, da je vse povezano in da naj bi si telo – duša – duh bili »eden nad drugim«, čeprav to ni pravi izraz), da bi se posledično naše želje prej materializirale oziroma poznale na našem telesu. Tako bi bili prijatelji s telesom, ki bi nam prijateljstvo vračalo. Morda s tem, da bi nam vodenje njega samega prepustilo. ( Seveda je pogoj dovolj visoka stopnja zavesti.) Potem bi ( če bi delovali preko telesa, kar je po mojem smiselno, saj se nahajamo na Zemlji) lahko usmerjali delovanje talamusa ( ali nekaj talamusu podobnega).

Torej začetek bi lahko bil pri gojenju ljubezni do samega sebe in seveda, kar je s tem povezano, s skromnostjo. Ampak ne na tak način, kot jo je spridila religija za svoje potrebe, ampak tisto prvinsko, s spoštovanjem do narave. Človek je bog, a je obenem nič. S tem, ko se človek sam sebe začne dojemati kot boga, postane nič.

Ena izmed teorij, ki pa je po mojem v povezavi z vsemi ostalimi.


"Lepa lastnost Tysie je, da ni brain dead. "

Sem vedela, da se mi je zato kolcalo! Saj ni nihče, ki piše na ta forum brain dead, mogoče prej brain asleep. Možnost prebuditve vedno obstaja. In upanje umre zadnje. Drugače pa vračam kompliment, čeprav je morda to malo hecno slišati.

[Boris]

Ko se bo človek naučil ljubiti samega sebe, bo šele imel možnost, da se naravno razvija naprej in da nadnaravne sposobnosti postanejo naravne. Takrat se lahko zgodi, da bo Narava ali narava tako milostna, da mu bo sposobnosti podarila ( sčasoma), ali pa da bo človek začel zavestno delati na tem.
...
...
Torej začetek bi lahko bil pri gojenju ljubezni do samega sebe in seveda, kar je s tem povezano, s skromnostjo.

Definiraj ljubezen. Kakšne vse lastnosti bi potreboval človek, oziroma kaj vse bi moral obvladati, kakšne nazore in namene bi moral imeti, da bi se lahko reklo, da ljubi samega sebe?

Jaz npr. mislim, da znam ljubiti samega sebe, pa tidi vsakemu živemu bitju lahko rečem: "ljubim te" (in seveda mnogim tudi "ti si idiot", če se to izkaže za resnico ), "branje misli" mi pa še ne gre, čeravno sem že poskušal z igro:
1.)oseba 1 si zamisli število od 1 do 5
2.)ponavlja se cikel:
2,1.)oseba 2 sprašuje v stilu: "je to število 3?"
2.2.)oseba 1 vedno odgovarja z "ne"
2.3)oseba 2 mora ugotoviti, ali oseba 1 laže; če se ji zazdi, da laže, število izloči iz množice možnih in nadaljuje s preostalimi

No, problem te igre je, da četudi imaš kandidata, pri kateremu ugotoviš številko večkrat, kot "dovoli" statistična matematična verjetnost, da se nek dogodek zgodi, to še ne pomeni, da znaš brati misli, saj gre lahko le za učinkovito razpoznavanje lažnjivca na podlagi glasu in kretenj.

Mislim, da je ena najtežjih stvari, ki jih naj bi obvladoval človek, ki ljubi sam sebe, ta, da ljubi (jih sprejme, se pogovarja z njimi, jim je naklonjen) tudi ljudi, ki ga zaradi nevednosti ali pohlepa sovražijo. To ne pomeni, da ljubi malomarno vedenje teh skrajnežov, ampak njih kot živa bitja, in da jim je pripravljen pomagati. Na kakšen način, to je spet vprašljivo. Zakaj?
Vzemimo grotesknen izmišljen primer štirih oseb.
Oseba A in B sta brat in sestra, C je njuna mati, D pa je oče, ki bo v našem primeru morilec.
Mož naprimer spozna, da se A in B udeležujeta človeštvu škodljivih terorističnih seans, katerih iniciatorka je njuna mati. Oče ne zmore pregovoriti žene, ker je patološka narcisa, brezpriziven verski fundamentalistični fanatik, genij, zelo podkovana v manipuliranju, nesposobna empatije in sočutja. D se odloči, da bo pomagal A in B živeti normalno življenje, in ubije ženo. Ampak kljub nadvse "hudobnim" prepričanjem, ki ga je mati vsiljevala svojim otrokom, sta se otroka počutila ob njej varno in sta jo imela rada. A je naprimer bil duhovno prebujen in je vedel za norost matere in ji hotel pomagati, B pa se ni zanimala za duhovnost.
Oče je z umorom hčerki strl srce, ampak je to storil zato, da bi jo obvaroval sovraštva, rasizma, katerega je v njiju podžigala duševno bolna mati. Dosegel je ravno nasprotno - hčerka je dobivala od matere toplino (nanj se je navezala, mati je bila do nje nežna in naklonjena, mnogokrat jo je pohvalila, ji nosila darila, ji "pihala na dušo"), zato je očeta začela sovražiti, nanj je bila besna in hotela se mu je maščevati. Ampak ker je oče bil dovolj močan, je uspel B po več letih truda primerno vzgojiti, presegla je jezo, sovraštvo in sebični tip navezanosti do teroristične mame (ki je bila do nje nežna, naklonjena). Ampak A-ju je pa npr. otežkočil življenje, mu prinesel nepotrebno balast in ga časovno oviral pri njegovi življenjski poti, z umorom pa ni ničesar prispeval k njegovi čustveni ali duhovni rasti. Stvar je seveda še bolj kompleksna, če vzamemo širši krog ljudi. Poraja se torej vprašanje - kako delovati, da bo prav? Mama je imela npr. namen izvršiti genocid nad Romi. Kaj je potem ljubezen? Močna preizkušnja. Oče bi lahko razkril namene svoje žene javnosti, ona pa bi vse zanikala in hlinila nebogljeno nežno ženo z dvemi otroki. Dokazal ne bi ničesar, saj je bila žena inteligentnejša od njega, bolj prebrisana. Je prav storil, da jo je ubil, ali ne? Jo je ljubil ali ne?


Ljubiti sebe ni dovolj. Tudi ljubiti vsa bitja ni dovolj. Tudi nesebično ljubiti vse živo in mrtvo ni dovolj, da bi razvil "nadnaravne" sposobnosti, o katerih govorimo. Vsaj jaz mislim tako. Mislim pa tudi, da je to vsekakor predpogoj.

[g00fy_qa]

Jaz npr. mislim, da znam ljubiti samega sebe, pa tidi vsakemu živemu bitju lahko rečem: "ljubim te" (in seveda mnogim tudi "ti si idiot", če se to izkaže za resnico ), "branje misli" mi pa še ne gre, čeravno sem že poskušal z igro:
1.)oseba 1 si zamisli število od 1 do 5
2.)ponavlja se cikel:
2,1.)oseba 2 sprašuje v stilu: "je to število 3?"
2.2.)oseba 1 vedno odgovarja z "ne"
2.3)oseba 2 mora ugotoviti, ali oseba 1 laže; če se ji zazdi, da laže, število izloči iz množice možnih in nadaljuje s preostalimi

No, problem te igre je, da četudi imaš kandidata, pri kateremu ugotoviš številko večkrat, kot "dovoli" statistična matematična verjetnost, da se nek dogodek zgodi, to še ne pomeni, da znaš brati misli, saj gre lahko le za učinkovito razpoznavanje lažnjivca na podlagi glasu in kretenj.

Telepatije si se lotil na nekoliko napačen način. Zdaj če bi res rad karkoli pametnega dosegel na tem področju, napredoval in se razvil v telepatsko dojemljivo osebo, bo potrebno verjetno prebrati kaj literature in vaadiitii.
Na hitro, za doseganje boljših rezultatov se moraš vsaj sprostiti. Meditacija je idealna, še najboljša je (baje, nisem še poskusila) hipnoza. Potem rabiš osebo, ki je prav tako navdušena nad tem in bo tvoj telepatski partner. Da bi se izognil podzavestnemu razpoznavanju mimike in glasu, morata biti prostorsko ločena. Meni deluje msn idealno, v kolikor imam voljo in čas vaditi. Dobra igra je uganjevanje številk od 0-9. En 'pošlje' številko, jo torej vizualizira itd, drugi jo 'sprejme'. Nato preverita, če je prejemnik prejel pravo številko. Namesto številk so kul tudi barve, sadje, karkoli takega. Pri sadju je recimo super, da lahko pošiljaš še okus in ne samo vizualizacijo.
To je na kratko, nočem biti predolga in niti ne vem koliko te to področje zanima, zato zaenkrat konec razlag.