Filozofsko - zakaj vidimo ravno "ta" del EM valov.

[h3x0r89]

Ha zanimivo.

[Tysia]

Je, ane? Lepo da si tako vesel, dečko. ( sklepam po hiper aktivnosti) In, boš tudi ti kaj pametnega pripomnil? ( Sicer je res, da so modri stavki ponavadi kratki, ma za tiste bolj dolgo kabeljske ljudi, kot sem npr. jaz, je fajn zadevo obrazložiti malo bolj na dolgo. )

[g00fy_qa]

Ne obvladam telekineze, sem daleč od obvladovanja. Nekaj, kar (še) nima razlage, je težko obvladovati.
Znanost zame ne trdi, da sem prevarant. V bistvu to nihče ne trdi, razen mogoče tebe.

obvladovati, obvladati: biti sposoben (uspešno) opravljati kako delo, dejavnost.

Še enkrat - obvladaš, ali ne obvladaš?
Najprej si napisala, da jo, sedaj da je ne.

Ne obvladam telekineze. Če bi jo obvladovala, bi lahko premaknila karkoli in kadarkoli.
Tudi petja ne obvladam. Ampak če se potrudim in ogrejem, lahko dobro zapojem. To, da ne pojem vedno lepo, še ne pomeni, da mi pod določenimi pogoji ne uspe.

Telekiniranje zaenkrat in pri meni ni sposobnost, ki bi jo imela pod kontrolo, še manj, da bi od nje imela kakšno praktično korist. Vse je samo v raziskovanju. Zaradi radovednosti in želje po ukrivljanju resničnosti sem se začela s tem 'ukvarjati'. Po pol ure na dan... meditacija... tako dalje. In potem ti uspe. Noro. Vadiš vsak dan, vedno bolj obvladuješ zadevo. Ni popolno, veliko je odvisno od čustev, počutja, skoncentriranosti, vložene energije, budnosti,... Nato pa nekaj časa nimaš časa vaditi. Pustiš zadevo, ker pač moraš izbirati prioritete. Čez en, dva, tri mesece te spet prevzame želja po obvladovanju. In greš vadit.
Zaenkrat je vse v vaji in v težnji po obvadovanju. Ampak težko je obvladovati, ko niti ne veš, kaj delaš. Samo veš, da delaš.

[Boris]

To se v določenem pomenu besede "obvladovati" razume, da obvladaš telekinezo. Nisi pa ekspert.

Lahko zmeriš, izračunaš, s kakšno silo misliš, da neposredno z mislimi vplivaš na premik lista, svinčnika, ali česarkoli že?
Upoštevaj silo trenja, in če je potrebno, še zračni upor. Koliko daleč stran si od objekta, katerega premikaš? Koliko daleč stan so okončine, koliko daleč stran je glava?

[g00fy_qa]

Lahko zmeriš, izračunaš, s kakšno silo misliš, da neposredno z mislimi vplivaš na premik lista, svinčnika, ali česarkoli že?

Amm ...
Ne.
Nisem fizik, še manj matematik. Danes sem se z ustnimi rešila matematike za celo življenje, fizike pa že pred enim letom. Če kdo zna kaj takega izračunati, pa bi tudi mene zanimal rezultat ...

Koliko daleč stran si od objekta, katerega premikaš? Koliko daleč stan so okončine, koliko daleč stran je glava?

Odvisno. Najdlje vstran sem bila približno 2 metra od predmeta. Prostor je vedno zaprti. Ponavadi imam predmet pred sabo, podobno kot tipkovnico. Se potrudim ne dihati v papir in ne mahati z rokami in ne brcati (torej, sem pri miru).

[Boris]

OK, lahko potem npr. nadzoruješ vsaj smer?
Vnaprej določeno. Premakni naprej, nato nazaj, levo, desno, levo, desno, levo, naprej, nazaj,... Gre?
Kakšna je podlaga, na kateri stoji papir (material, gladkost)?
Teža, velikost papirja?

[g00fy_qa]

Ne premikam papirja po mizi... Ampak papir na igli, t.i. psi kolo. Velik je kakšnih 6x6 cm. Sicer pa sem opazila da velikost papirčka ni tako bistvena.

Smer se da nadzorovati (torej levo ali desno), vendar ne vedno. Če mi ne gre, se papir niti ne premakne. Ko mi gre slabo, to je bilo predvsem na začetku, se papir trese. Če je že boljše, se vrti, to se zgodi največkrat. Ko gre 'dobro', ga vrtim v poljubni smeri.
Ponavadi ga vsaj ustavim lahko, če se ne vrti v smeri, v katero jaz hočem.

V bistvu ko tak opisujem vse skupaj čudno zveni. Ni to neko premikanje omar, niti kozarcev, če smo že pri tem. Je pa premikanje, čeprav pač lahkega predmeta in na podlagi skoraj brez trenja.

[Boris]

Bom probal.

nothingman in g00fy_qa...
Kako se reče prepričevanju, pri katerem se odločiš, da ti ni čisto nič mar, ali boš prepričal sogovorca ali ne? Imaš v primeru, če dovoliš sogovorcu, da ostane neprepričan, večje možnosti, da ga prepričaš? Je potem tako prepričevanje eno zvito prepričevanje, ob katerem se želiš (namenoma ali nenamenoma) izogniti uporu z nasprotne strani? Če je izvajano hoteno, gre za manipulacijo. Če ni, imaš mogoče pomanjkanje samozavesti. Manipulacija je, ko preračunljivo ravnaš. Pomanjkanje samozavesti je, ko se ne zavedaš svojega podzavestno preračunljivega ravnanja (za kar obstaja boljši izraz, pa se ga ne spomnim).

[g00fy_qa]

Bom probal.

Me veseli. Pomagali ti bodo nasveti na nothingmanovem blogu, sicer pa lahko karkoli tudi tukaj ali po zs mene vprašaš.

Kako se reče prepričevanju, pri katerem se odločiš, da ti ni čisto nič mar, ali boš prepričal sogovorca ali ne? Imaš v primeru, če dovoliš sogovorcu, da ostane neprepričan, večje možnosti, da ga prepričaš? Je potem tako prepričevanje eno zvito prepričevanje, ob katerem se želiš (namenoma ali nenamenoma) izogniti uporu z nasprotne strani? Če je izvajano hoteno, gre za manipulacijo. Če ni, imaš mogoče pomanjkanje samozavesti. Manipulacija je, ko preračunljivo ravnaš. Pomanjkanje samozavesti je, ko se ne zavedaš svojega podzavestno preračunljivega ravnanja (za kar obstaja boljši izraz, pa se ga ne spomnim).

Ne vem kako naj bi se reklo takemu prepričevanju, verjetno niti ni prepričevanje, še manj manipulacija, samozavesti pa tudi mislim, da mi ne manjka.
Gre se bolj za to, da jaz povem moje izkušnje, kaj sem odkrila in kako in razložim svoja prepričanja. Pri telekinezi je težko kaj dokazovati in res dokazati, sploh preko interneta. Zato pač ostajam pri deljenju informacij, v kolikor to koga zanima. Če je oseba odprta, potem morda tak način 'prepričevanja' deluje, sploh če se odloči, da bo sama ugotovila, koliko in kaj je na tem.
Jaz sem na začetku ljudi prepričevala, ko sem prvič, drugič premaknila papir. Seveda, bila sem cela navdušena in želela sem, da ljudje vedo, da telekineza ni znanstveno-fantastična neumnost. Ampak potem dobiš vse vrste 'meša se ti' lookov, ljudje sploh nočejo odprto poslušati, ampak negirajo tvoja prepričanja, zato, ker to preprosto 'nikakor ni mogoče'. Če imaš srečo in pri ljudeh, ki ti zaupajo, so v najboljšem primeru presenečeni in želijo to videti. In smo spet pri tem, da sredi učilnice tega ne morem in niti nočem početi. Dokler pa bi se zmenili in dobili v mirni in zaprti sobi, zanimanje že splahni.
Tako sem iz izkušenj (in tudi nekaj nasvetov) ugotovila, da je najboljše povedati kar veš in pustiti, da se sogovornik sam odloči. Če ta sogovornik ni 'jaz tako vem in samo tako je prav' tip osebe, bo morda premislil o vsem tem in v kolikor se mu bo zdelo vredno podirati lastne meje in s tem posledično pridobivati na osebnostni rasti, bo poskušal sam.

[Boris]

http://adrr.com/aa/excerpts.html

The idea that neutral language behavior exists is a myth; it feeds and supports our treasured image of ourselves as Nice People.

All language is manipulative; all language is attempted persuasion. Anytime you talk, you are attempting to persuade the others present to listen to what you have to say, rather than talking themselves; you are taking and holding the floor. When you talk, you want to be listened to, believed, respected, appreciated, accepted, agreed with. No matter how much you may wish to be neutral in your communication, you cannot not manipulate.

Sicer bi se dalo najti teorijo, ki bi tudi tole "razbila", ampak po mojem ta teorija velja v večini primerov.

Nekateri ljudje se bojijo, da bi nekdaj prišli znanstveniki do take stopnje, da bi lahko s tehnologijo nadzirali naše misli, manipulirali z nami. Ta strah je odveč. Ljudje že manipulirajo, ni potrebno nobene posebne tehnologije za to.

Nekateri se bojijo telepatov, ki bi lahko s telepatijo vplivali na njihove misli. Ta strah je spet odveč. Mislim, da mediji, religije, prepričanja naših lastnih prijateljev,... enako (če ne še bolj) močno vplivajo na nas.

Noben strah te ne reši pred manipulacijo osnovano na slabih namenih, le višja stopnja zavesti, usklajeno srce in razum. Pa še potem se vpliv le zmanjša, ne verjamem, da ga ni čisto nič več.

Manipulacija lahko bazira na dobrih ali slabih namenih.

Manipulira tisti, ki preračunljivo ravna. Prepričuje tisti, ki si prizadeva doseči, da bi kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno imel povedano, mišljeno za resnično, pravilno.

Zakaj bi širil svoje ideje, če ne bi hotel, da ima nekdo korist od tega? Kako bo imel nekdo korist od nečesa, kar ni ne pravilno, ne resnično? Ko predstaviš ideje, je smiselno, da se jih sogovornik trudi razumeti, ti pa mu pri tem pomagaš. Te ideje lahko sogovornik ali sprejme ali pa jih z ustreznimi protiargumenti zavrne, torej, prepričuje tebe.

Dobro prepričevanje in dobra manipulacija...
Zakaj prepričevati? Da učiš sebe in druge, pomagaš.
Zakaj manipulirati? Zato, da pohitriš učenje, spoznavanje.

Gre se bolj za to, da jaz povem moje izkušnje, kaj sem odkrila in kako in razložim svoja prepričanja. Pri telekinezi je težko kaj dokazovati in res dokazati, sploh preko interneta. Zato pač ostajam pri deljenju informacij, v kolikor to koga zanima.

Če poveš izkušnje in če veš, da imaš dobre razloge za to, zakaj naj bi se ti verjelo, je nesmisel, da se ne trudiš manipulirati, saj ti manipulacija pomaga prikazati resnico. Pa ne manipulacija, s katero zavajaš ljudi, temveč manipulacija, s katero pokažeš resnico. Res pa je, da se ti ne splača preveč manipulirati, če si šele začetnik v telekinezi. Tebi se bolj splača najprej najti čimveč ljudi, ki se razumejo na fiziko. Te ljudi prepričaj v to, da ti prisluhnejo. Naj oni ugotovijo, za kaj gre. In potem podajo ustrezno teorijo, s katero lahko potem manipuliraš. Tako boš imela referenco.

Če je oseba odprta, potem morda tak način 'prepričevanja' deluje, sploh če se odloči, da bo sama ugotovila, koliko in kaj je na tem.

Če ni odprta oseba, ne ve, kaj je smisel konstruktivnega prepričevanja. Zato najprej manipuliraj v to smer, da mu predstaviš smisel prepričevanja.

Jaz sem na začetku ljudi prepričevala, ko sem prvič, drugič premaknila papir. Seveda, bila sem cela navdušena in želela sem, da ljudje vedo, da telekineza ni znanstveno-fantastična neumnost. Ampak potem dobiš vse vrste 'meša se ti' lookov, ljudje sploh nočejo odprto poslušati, ampak negirajo tvoja prepričanja, zato, ker to preprosto 'nikakor ni mogoče'.

To je zelo dobra izkušnja. Prav je, da obstajajo taki ljudje. Obstajajo tudi zato, da se naučiš bolje manipulirati, bolj nazorno predstaviti resnico, ali pa te celo sprovocirati v to, da sama pogledaš na reč z drugih, še neodkritih zornih kotov, preko katerih bi se utegnilo spremeniti tvoje prepričanje. Nekdo ima prav. Treba je ugotoviti kdo.

Tako sem iz izkušenj (in tudi nekaj nasvetov) ugotovila, da je najboljše povedati kar veš in pustiti, da se sogovornik sam odloči.

Ko boš imela več znanja in več izkušenj, se boš lahko vrnila na učinkovitejše prepričevanje, učinkovitejšo manipulacijo. Pa ne za zavajanje, temveč za resnico.

Spoznal sem tudi že ljudi, ki so drugim očitali, da manipulirajo. To je lahko tudi manipulacija. Zakaj bi mu to povedal, če ne želim s tem nekaj doseči, nekaj upravljati? Takoj, ko zasledim, da nekdo dobro manipulira, lahko že manipuliram, če njemu ali drugim povem, kako manipulira (upam, da je razvidno, da je opazka "manipuliraš" nesmiselna, povedati je treba kako in čemu, s kakšnimi nameni). Vprašanje je le, za kakšno zvrst manipulacije gre:
-podzavestno?
-zavestno?
-konstruktivno?
-destruktivno?
-z namenom zavajanja?
-z namenom osveščanja?
-gre za obrambni mehanizem?
-gre za racionalno manipulacijo?

Pa tudi če zaznamo, kako nekdo manipulira, je vprašljivo, če bomo prav zaznali, kakšen je namen njegove manipulacije, njegovi cilji. Je preveč neveden on ali mi? Treba je ugotoviti, kaj manjka njegovi manipulaciji. Ali kaj zakriva? Ali skuša prikriti resnico? Ali govori resnico in na ta račun mastno služi? Je narobe, če služi? Ali laže? Težko je biti sodnik.

P.S.:
glede telekineze: ni me še ni nihče prepričal, da obstaja

lp,
Boris_konstruktivni manipulant

[Boris]

Zdajle sem preleteval http://nothingman.blog.siol.net/category/miks/. Priznam, da je nekaj na tem fantu. Je pa en problemčič.

nothingmannavaja stran, na kateri piše tole

Teenage telekinesis

Brovetto and Maxia hypothesise that the changes in the brain that occur at puberty involve fluctuations in electron activity that, in rare cases, can create disturbances up to a few metres around the outside of the brain.

Zakaj teenage? g00fy_ga, če bi bilo to res, nimaš več dosti časa. 1 leto, pa bo konec najstniških let. Takrat ne boš več povzročala motenj vse naokoli. Ti ti! g00fy_ga. nothingman, je fajn povzročati motnje, kaj?

Tole teorijo Brovetta in Maxia je treba dopolniti tako, da vključi še nas, starejše entuziaste.

Ampak! haha, omenjeni članek je bil v NewScientist spisan 1.aprila.

Resnica: Fluktuacija v delovanju elektronov NI (Boris, 2008) vezana na leta. Razen če se po najstniških letih odločiš, da boš praznoglavo nehal razvijati svoje možgane. Tako se bodo tudi nehale spremembe v možganih, ki bi povzročile omenjene fluktuacije, na podlagi katerih naj bi nekdo lahko premikal objekte "neposredno" z mislimi.

Je res? Nimam pojma.

lp,
Boris_metuzalem

P.S.:
Tole pride v poštev:
http://www.neuroquantology.com/

[nothingman]

Boris, Boris ... Verjetno si že sam prišel do zaključka, da smo članek dissmisali že tam na blogu ... Je vseeno bolj joke kot ne ... Ampak članek ne govori o telekinezi kot taki (kar bi morda pokazalo malo podrobnejše branje/poznavanje "problematike"), ampak o tako imenovanem poltergeist efektu. Temu tako imenovanemu "efektu" jaz sicer ne nasedem. Govoril naj bi o tem, da se v okolici najstnikov "dogajajo" čudne stvari. Te čudne pojave pa rahlo spiritualistično nagnjeni razlagalci telekineze in ljudje ki paranormalno dojemajo kot nekaj velikega, čudnega, novega itd. razlagajo kot nehotna telekineza. Ampak ti pojavi so po moje velikokrat pač nekaj popolnoma normalnega, pa slučajno ne najdejo konvencionalne razlage. Članek je tako tam strogo kot zanimivost, ampak že sam poltergeist meni smrdi do neba, in ga sploh ne šmirglam.

Spet ti je uspelo, da si pograbil stvar, ki je najmanj pomembna v vsem skupaj. Ampak to je verjetno moja napaka, ker sem stvar najverjetneje predstavil. V glavnem, članek je skrajno nepomemben za razumevanje česarkoli. Ignoriranje le-tega je najboljša stvar ko jo lahko naredite.

[Boris]

Biksaš ga, članek je zelo pomemben, niti slučajno marginalen. Je eden najimenitnejših člankov vcepljenih v tvojega, katerega lahko z mojo (ampak res, samo z mojo, druge so, saj veste, škodljive) dopolnitvijo povežeš z idejo časa kot linearnega napredovanja, če ne celo kvadratnega, ali kubičnega, kot se včasih dogaja pri redkih posameznikih, kot je npr. Boris Turk, katerega sem že omenil. Ga poznate? On zna npr. celo v nesmislu najti smisel, ker njegovi možgani nonstop uporabljajo idejo o več idejah, kar pa opa! zmorejo le superiorna bitja.

Članek buri duha, namiguje k temu, da se možgani najstnika spreminjajo in zato lahko prihaja tudi v njegovem okolju do fantastičnih sprememb. Včasih bedastičnih, ampak pustimo trenutke zablode.

Če boš vadil, boš natreniral možgane in bodo zmožni marsičesa, plastičnost bo občutno večja. Če povežeš moj doprinos z omenjenim člankom, pa po anologiji prideš do tega, da lahko možgane v resnici spreminjaš v nedogled (si kot "večen najstnik"), do konca življenja. In še po smrti, kar pa je že napredna faza, ki jo lahko dosežemo le s pomočjo črvov, verjetno petih najbolj inteligentnih bitij na tem svetu (prve so miši, sledijo delfini (če kaj poznaš Douglasa Adamsa), nato čebele).

Če boš stagniral, boš olesenel, kar se zgodi mnogim tistim, ki zagovarjajo, da si človek v zrelosti izoblikuje prepričanja in karakter. Takim ljudem se po Boporišiču reče faktični manijaki. To so med drugim tudi osebki, ki si v svoji zrelosti izoblikujejo prepričanje, da so bog, vsi ostali ljudje pa mravlje, s katerimi oni čudovito manipulirajo. Kar pa je s stališča nekaterih trditev psihologov zelo prav in dobro, saj so vendar končno ja izoblikovali prepričanja, utrdili svoj karakter.

Pa nazaj k telekinezi...

meditacija, aspiracija, akcija
Mu, Mu, Mu, Mu, Mu, Mu

Ne, nothingman, spet si se zmotil, ni posmeh. haha, Ideja zena je.
Zen je korpus zgodb učiteljev, ki so svoje učence zmedli do razsvetljenja.

Mravlja si, ni druge.

[Boris]

Da se ne boste počutili preveč slabo pred tako superiornim bitjem, kot je Boris, naj vas potolažim s tem videoposnetkom. Tudi s polovico možganov se precej dobro živi, če delaš. Zato nam mogoče celo telepatija ne spodleti.

Ln,
Boris_eden od 4. najbolj zabitih monstrumov na Zemlji po Adams-Borisovi fantastiki

[Tysia]

Pred kratkim sem prebrala tale članek, ki govori o telepatiji. Zadeva je napisana dokaj nestrokovno ( bolj filozofsko, kot je naslov teme ), ima pa par zanimivih izhodišč.

Med drugim podaja vrste telepatije:

- mentalna telepatija ( zavestna in namerna sposobnost oddajanja miselne oblike drugim in/ali sposobnost uglaševanja z mislimi ostalih)
- instinktivna telepatija ( šlo naj bi za odzive čustvene narave, ki naj jih ne bi zabeležil um preko možganov, temveč sončni pletež; zgodi se, ko mati začuti, da je otrok npr. doživel nesrečo)
- intuitivna telepatija ( komunikacija naj bi potekala med dvema dušama, ne umoma)

Po tej klasifikaciji za telepatijo torej niso potrebne zelo razvite umske sposobnosti ( razen v primeru mentalne telepatije). Instinktivno telepatijo naj bi bila sposobna vsa bitja, tudi po naših IQ kriterijih nižje razvita. Kot zanimivost lahko povem, da delam z otroci s posebnimi potrebami ( z nižjim IQ). Pri njih sem opazila, da večkrat na nek način zaznajo, začutijo, kaj imam za povedati in povedo namesto mene (ko se npr. igramo kakšne igrice). Tudi med sabo se sporazumevajo na večini ljudi nerazumljive načine – s pogledi ali pa še to ne.
Je to morda po »uveljavljeni« porazdelitvi sposobnost empatije ali je to instinktivna telepatija ( ali je to eno in isto)?
Če bi hoteli razvijati tovrstno telepatijo, bi bilo dobro delati na čustveni inteligenci in prepuščanju.
Slabost te telepatije bi lahko bila v tem, da se jo verjetno ne da priklicati neposredno hoteno.

Mentalno telepatijo pa po mojem mnenju najlažje dosežejo analitični in delavni umi. Taka telepatija bo odvisna od nas, naše volje in je verjetno še najbližje splošnemu dojemanju pojma telepatija. Bo pa verjetno prikrajšana za empatični del, doživljajski del, globino.

Intuitivna telepatija pa je po mojem mnenju tista telepatija, ki bi jo lahko rangirali najvišje. Menim, da je za i.t. potrebna višja stopnja zavesti (glede na običajno). Verjetno bi lahko bila združek prejšnjih dveh.


Potemtakem je, kot mislim, da je omenjeno tudi v članku, telepatija neomejena z besedami. ( razen morda v primeru mentalne telepatije)Kar je po eni strani čisto logično.
Potem pa je logično tudi, da se mentalno sporazumevata tako Slovenec in Korejka, kot tudi človek in žival. Baje pa je tudi nekaj znanega na temo telepatije med hišnimi ljubljenčki in njihovimi "lastniki" - kar ste lahko opazili tudi, če ste kdaj gledali kakšne neverjetne zgodbe, kjer je pes rešil njegovega "lastnika".

Zanimivo vse skupaj, ha?