Dedovanje

[Agape]

Ja, na začetku so lahko vsi najnaj frendi, ampak pol se pa spremeni.

Meni se je zamerla da je mama še živa in da se že grebe za hišo. Vse se vrača vse se plača.

[Miss N.]

pr nas je pa to že vse rešeno...

tako po tatovi strani, kot po mamini je že vse razdeljeno...ko je umrl tata od tatu in mama od mame...so se že takrat zmenli...tako, da zdej je že vse rešeno...

sta pa oba moja starša vzela manj kot jima pripada po zakonu, ker njuna brata skrbita za starše do njihove smrti...

aja...pa oba brata z družinami živita s svojimi straši...

[garview]

Dokler je stara mama še živa, nimate ostali sorodniki prav nobene pravice do njenega premoženja (po pravniško: dedno pravico dobiš šele s smrtjo zapustnika ).
Edini, ki jo lahko vrže ven, je lastnik, ostali nimate nič s tem. Ampak to, da ona tam živi, še ne pomeni, da je hiša zdaj kar njena. (Čeprav je ena fora z dolgoletnim prebivanjem in pravico, ki iz tega izhaja, ampak tukaj naj me nekdo dopolni).


Drugo vprašanje pa je, kaj bo po babičini smrti. Takrat se bo premoženje delilo po enakih delih med njene otroke. Ta sestrična torej sploh ne bo med dediči, razen če je njen starš že mrtev (oče ali mati, tisti ki je z babico pač v sorodu).

Tole je tako teoretično, kako se pa človeka prisilno izseli iz hiše, če je noče zapustit, pa ne vem

Se strinjam.

[*purple*]

Je pa res žalostno koliko družin se razdre zaradi zemlje.

če je zemlja vredna 100.000€ plus ali nepremičnina...Hja, kakorkoli, jst se bom tud borila za svoj UPRAVIČEN delež, tako al drgač!
Pa ne sam za stotisoč eurou, za tisoč eurou če je treba in to zarad samga principa.
ne rečem, če se usa stvar pokompenzira normalno in da na drugi strani tega dedovanja ne stojijo grebatorji, ki bi hotl met use svoje+še pol mojga, sem priprauljena za kakšn kvadratni meter tud popustit.Ampak vkolikor dela nekdo zdrahe, še v času ko je tist ki bi prepustil dediščino žiu, pa odpade!sem poštena in se nikoli nebi kregala/grebrla za nekej kar ni moje in to pričakujem tudi od drugih in ne popustim za nič!
fino je če maš v žlahti tak folk, ki enako tkole misli in se ni treba kregat in je usakemu use jasno kaj je njegovon in kaj ni in v kaj se lahko vtikuje in v kaj ne.ampak pri marsikomu se to konča, ko vidi tist kufer dnarja pred sabo

agape, mislm da lahko tole sestrično mirne volje ven iz hiše zabrišete.če ji mama ni dovolila in če že prej ni hotela, da tam živi je jasno, da tam nima kej delat!s tem boste sicer zanetili spor med familijo, ampak useeno, gre se za en spoštovanje za en princip in če sami tega ne znajo upoštevat nikjer ne piše, da morate tud vi.Zdi se mi skrajno nesramno, da je babičino bolezen takole izkoristila, da si splete gnezdece na tuji zemlji!In če bi bla jst ti al pa tvoja mami/oče, bi jo lastno ročno ven odnesla!
Moja babica ma stanovanje v Boucu in usakič ko gre kdo od nas podmladkou tja na "dopust", mu more babica dovolit, oziroma se jo prej upraša.Še nikoli nihče nikdar ni šel kar takole na svojo lastno pest, tja.sej itak vedno reče ja (zraven nam naštepa še ene par "šparalnih" izdatkou), samo useeno.To ni naše, to je njeno in to je treba spoštovat!

julia...nujnega deleža ne more zahtevat tud tist, ki ni "proglašen" (uradno pri notarju) za zakonitega skrbnika ostarele osebe do smrti.Mami in ena sestra sta zakonita skrbnika, medtem ko tretja ni in s tem je automatsko neupravičena do kakršnegakoli dedovanja+nujnega deleža.Smo se pozanimali, zato smo pa tudi to napisali; iz razloga, ker babuška smotana ni hotla tud prsta mrdnt za babico nikol in se je babici preklet zamerla+to, da je že dobila svoj delež 15 let nazaj, ko ji je babica kupla stanovanje in auto.

[jullia_]

Je pa res žalostno koliko družin se razdre zaradi zemlje.

če je zemlja vredna 100.000€ plus ali nepremičnina...Hja, kakorkoli, jst se bom tud borila za svoj UPRAVIČEN delež, tako al drgač!

Zaradi takšne bedne mentalitete pa pride do spora na skoraj vsaki zapuščinski razpravi.


Čisto konkretno vprašanje:
Umrejo ti starši. Z njimi je v hiši živel tudi tvoj brat. Ti imaš svojo nepremičnino drugje. A se boš borila za svoj upravičen delež in ga s tem prisilila v izselitev iz lastnega doma, ker ti itak ne bo mogel izplačat polovice vrednosti hiše brez prodaje?

[Agape]

Ja točno tako. Ampak ne vem kok mam jest pri tem besede, fotru je pa vseen zgleda. Če bi blo po moje bi se tut borila do zadnjega...iz principa.

[*purple*]

Je pa res žalostno koliko družin se razdre zaradi zemlje.

če je zemlja vredna 100.000€ plus ali nepremičnina...Hja, kakorkoli, jst se bom tud borila za svoj UPRAVIČEN delež, tako al drgač!

Zaradi takšne bedne mentalitete pa pride do spora na skoraj vsaki zapuščinski razpravi.


Čisto konkretno vprašanje:
Umrejo ti starši. Z njimi je v hiši živel tudi tvoj brat. Ti imaš svojo nepremičnino drugje. A se boš borila za svoj upravičen delež in ga s tem prisilila v izselitev iz lastnega doma, ker ti itak ne bo mogel izplačat polovice vrednosti hiše brez prodaje?

kar sem napisala naprej nisi citirala?zakaj?
Ker je bil lih odgovor na tole uprašanje!
ne, v take skrajnosti ne bom šla, v kolikor bom na drugi strani mela normalnega človeka, ki se ne bo grebel za moj delež!In v kolikor meni finančno stanje ne bo naklonjeno in bi prekleto potrebovala ta denar.žal.
sicer pa hvalabogu, sem edinka, tko da s tem ne bom imela problema
useskupaj mu pa tudi nebi prepustila, razen če bi bil zares revež.
bedna mentaliteta gor al pa dol, če bo men slabo in bom mela možnost da mi je bolje, bom pač poskrbela zase, ker zame razen mojih staršev nihče nikdar ne bo!

[Lil`Bee]

se strinjam z vseem kar je zgoraj napisano.
Sestrično pa le čimprej porihtajte, ker dlje kot si nekdo nekaj prisvaja, težje mu je dopovedati, da v resnici ni njegovo. (naša soseda naprimer je na sveto prepričana da je del našega objekta na njeni parceli, in je plačala že 4 meritve, ker ji je vsak povedal, da to ni res, pa ji še vedno ni jasno!)
najhujša stvar pri vsem tam je pa, da čeprav imaš na voljo zahtevek, ki je popolnoma utemeljen, se pri nas vse tako dolgo vleče preko sodišča, da se lahko potem človeku zmeša, zaradi vsega tega kreganja in jeze doma. Kolikor se le da, rešite brez sodišča z dogovori, pa kaki podpisan sporazum tudi ne bi škodil, da ne bo kdaj kdo pozabil. Sodišča so potrata denarja in časa, res pa je da v večini primerov ne gre drugače.

[jullia_]

Ni res, ti si napisala, da bi popustila za kakšen kvadrat, nič pa o odpovedi dediščini.

Evo, meni je pa to svinjarija. V Sloveniji je ogromno primerov, ko eden od otrok ostane doma, drugi si pa (neredko s krepko finančno pomočjo staršev) bivališče uredijo drugje. Po smrti staršev se pa nenadoma vsi spomnijo, da hočejo svoje, po tvoje upravičene, deleže. In kaj zdaj?

Kdo si lahko privošči izplačat dva sodediča?
Ali se imajo ostali, ki že 20, 30 let ne živijo v tej hiši, je ne vzdržujejo, ne obnavljajo, v resnici pravico do dela le-te? Na podlagi česa? (Pa ne mi napisat, da na podlagi Zakona o dedovanju, ker sprašujem po moralni pravici, ne pravni)
Ali je v resnici pošteno, da so dedni deleži enaki, če pa celotno breme skrbi za ostarele starše pade na tistega otroka, ki ostane doma?

[*purple*]

oh julia...
kakšen kvadrat nasplošno, se nebi tepla zanga ja.Ampak če bi mela brat/sestra zadovoljivo finančno stanje, pa jima, logično nebi prepuščala usega.Tukej bi se šlo za kvadrat ja, za ostalo, za tvoj primer, ki si ga izpostaula maš pa napisano.

Ne govorim julija jst za take primere.če bi meni starša pomagal uredit stanovanje, prilagala finančno podporo in podobno, bi seveda to smatrala kot en del dediščine in bi tud ovirla pri notarju če bi mi določen večji znesek dala, da nebi blo kasneje neušečnosti.Ampak vkolikor se bi sama trudila na use kriplje, se zakreditirala do vratu,ker mi pač nevem starša nebi mogla pomagat al kukrkol, potem pa ja seveda, usak euro bi mi prav prišel.Še vedno je tukej čist fer plej, sori.
Starši od mojga so recimo bratu dal za flet 15000 eurou, katerih niso nikjer overili.Pač so se ustno dogovorili, da se v tem znesku tud zmanjša njegovo dedovanje pri hiši.In ker ni overjeno in ker vem kakšen je brat, predvidevam da se tega dnarja takrat ne bo spomnu.No, to ej zame svinjarija.

za ostale primere tud najdeš odgovore v mojih postih, ki si jih nazadnje naštela.
Pri nas imamo tak problem, da hoče ena sestra met nevemkaj, pa bakice tud pokliče ne kaj šele pride pogledat.ja tak si ne zasluži.Ampak sama neglede na use, nebi spadala v te tvoje primere.
in zato se čutim tud upravičeno.

[Miss N.]

Kdo si lahko privošči izplačat dva sodediča?

redki...ampak se najdejo...

Ali se imajo ostali, ki že 20, 30 let ne živijo v tej hiši, je ne vzdržujejo, ne obnavljajo, v resnici pravico do dela le-te? Na podlagi česa? (Pa ne mi napisat, da na podlagi Zakona o dedovanju, ker sprašujem po moralni pravici, ne pravni)

po mojem mneju nimajo...in večina bi tudi rekla tako...dokler ne pride do dejanskega stanja...

Ali je v resnici pošteno, da so dedni deleži enaki, če pa celotno breme skrbi za ostarele starše pade na tistega otroka, ki ostane doma?

ni pošteno...ampak...ko je govora o denarju, se mi zdi da vse vrednote nenadoma izpuhtijo...


če gledam mojo družino...glede na to da mata moja straša še vsak po enega starša živa in so vse premoženje razdelili že po smrti enega izmed njunih strašev...se mi zdi pošteno kot sta naredila...vzela sta namreč minimalni delež premoženja...ker njuna brata skrbita za njuni rojstni hiši in za starše...

...brata mojih staršev sta na nek način s tem, ko živita v svojih rojstnih hišah "podpisala", da bosta skrbela tako za hišo, kot za starše...pa ne zdej kot da mi pač nikoli ne nrdimo nič za nonota oz nono...ampak...glede na to, da živijo v skupnem gospodinjstvu, pričakujem, da bodo skrbeli zanju...sej v končni fazi tudi ona dva pustita penzijo v hiši...

in ja...zdej ko berem kaj sm napisala...u bistvu je z dedovanjem v naši familiji že vse pošlihtano in se zavedam da je le redko kje tako...
no sej, u bistvu mi ni treba daleč...je že pr sestri od nonota vse skregano...vse zaradi denarja...

[jullia_]

oh julia...
kakšen kvadrat nasplošno, se nebi tepla zanga ja.Ampak če bi mela brat/sestra zadovoljivo finančno stanje, pa jima, logično nebi prepuščala usega.Tukej bi se šlo za kvadrat ja, za ostalo, za tvoj primer, ki si ga izpostaula maš pa napisano.

Torej bi zahtevala polovico hiše, v kateri on živi, ti pa ne, ker imaš svojo hišo?
A mi lahko prosim odgovoriš z eno besedo, ne pa s celim romanom in družinskimi anekdotami iz življenja tvojega tipa?

[*purple*]

mislm, da je jasno napisano če pa ne znaš razbrat pa to ni moj problem

[Agape]

Pa ne se kregat, no.

Drugače imajo vsi vpleteni svoje hiše razen nas.

[densy]

Ni res, ti si napisala, da bi popustila za kakšen kvadrat, nič pa o odpovedi dediščini.

Evo, meni je pa to svinjarija. V Sloveniji je ogromno primerov, ko eden od otrok ostane doma, drugi si pa (neredko s krepko finančno pomočjo staršev) bivališče uredijo drugje. Po smrti staršev se pa nenadoma vsi spomnijo, da hočejo svoje, po tvoje upravičene, deleže. In kaj zdaj?

Kdo si lahko privošči izplačat dva sodediča?
Ali se imajo ostali, ki že 20, 30 let ne živijo v tej hiši, je ne vzdržujejo, ne obnavljajo, v resnici pravico do dela le-te? Na podlagi česa? (Pa ne mi napisat, da na podlagi Zakona o dedovanju, ker sprašujem po moralni pravici, ne pravni)
Ali je v resnici pošteno, da so dedni deleži enaki, če pa celotno breme skrbi za ostarele starše pade na tistega otroka, ki ostane doma?

Ja sj to. K da bi našo zgodbo opisala. Celo življenje skrbiš za ozemlje, zidaš, urejaš okolico, pol se ti bo pa čez 30 let en prikazal in hotel pol. Prej je pa samo na kosila hodil enkrat na mesec.