ČAKANJE

[*purple*]

uf čakanje pomojem ni hujše stvari ki bi me delala bolj žiučno kot čakanje

najbolj na žiuce mi gre ko me kdo nateguje v smislu, evo me takoj, pa ga ni in ni.pa kličeš pa kje si, pa ti spet zatrjuje da je že skor tle, pa ga spet ni.Zanč sm tko popizdila nad eno kolegico in sm sam šla!pa koj k***c te bom jst ćakala eno uro, da se spomnš pridt?!

na drugem mestu je definitiuno ljubljanska urgenca!Mislm, če majo premal dohtrjou naj jih pa še zaposlijo al neki, kajjestvem, sam useen ne morš folk pustit čakat po ceu faking dan al pa celo faking noč!in da so žiuci na koncu me pa kr zvizne še ko zagledam folk tam (ponavad ponoč),ki poune vrste ma res za brezveze.rešujejo križanke se smejijo, šetkajo gor pa dol po hodniku...sam da noujo šli na šiht al kaj?
pa bus..ma čist usak mi spele pred nosom in kr popizdim.in pol čakat, pa še kšna gužva al pa clo vročina...jaooo jaooo!
na žiuce mi gre tud čakanje na vrsti za blagajno, sploh za kšno staro dosadno mamo, ki si to da je v penziji jemlje z veliko žlico in sploh ne dojame, da pa kdo za njo stoji ki se mu prav zares kam mudi!al pa isto prodajalke,sploh tle pr nas, jst nevem al so ceplene prot hitrosti al kva?
pa čakanje u gostilnah na naročeno in na račun.ok, sej lih s svetlobno hitrostjo ne rabjo prnest ampak če čakam eno uro in ga skos prosm za račun al pa za tatarsko, ki jo je natakar pozabu prnest h jedi in je bla že prej naročena...Mislm, tkrt se mi pa res kr skegla!
aja pa dohtr.Uletim z 39,5 vročine mal manj kot da se mi že blede pa mi reče naj se kr mal usedem pa bom počakala, ker nism bla naročena..pa kje teb zgleda, da lohk jst pr skor štrst vročine čičam na tistih trdih klopcah in se sploh pokonc držim????!dokler kšna mami k je ponavad z mano ker pač kumi pridm do ke, ne useka po miz..Pol sm pa prec na vrst!
pa razni uradi in to, mislm d fak si folk misl ej?!vrste neskončne, delajo pa kot da ura neb nkamr tekla.lih cajt pa željo mam stat u vrst ceu dan, da mi gospodična natisne tist ceglc.pa še pošiljanje v eno sobo, pa tm čaki, pa v drugo sobo, pa tm čaki....halooo!!!!
maja,sovražm čakanje, kakršnokoli!

[Ryu]

no k smo že lih pr dohtarjih... najdl sm čakala jest na operacijo kolena... s strgano predno križno vezjo, pošten nategnenimi ostalimi vezmi in počenmu meniskusom (ko je že vn stekla usa tekočina in so se mi povsod u kolenu kristalčki naredl... resno boleč) sm čakala 2 leti na operacijo... razlogi dohtarjeu: lažem, pretiravam glede bolečin in iščem pozornost yeah right...

[Yesa]

[quote="~NIA~"]jst sm mojga bivšga čakala dobre 4 ure pred kolosejem.



Sploh ga ne bi čakala

Drugače pa se največ čaka v trgovini, pri zdravniku, najhujše mi je pa v avtu pred semaforjem al pa kako doooolgo kolono

[Maudisa]

Sovražim čakanje!

Na nekoga, pri blagajni, za bus, vlak, pri zdravniku, na pošti, ...

[haley]

Jaz tudi ful ne maram čakanja...čist živčna postanem Pa naj bo to čakanje na trolo, v vrsti, da moram kje koga čakat (reče da pride čez 5 min pol pa ga še 20, 30 minut ni )...

[kikyca]

Na letališčih, včasih na bus odvisno pač kdaj pelje, pr zdravniku v čakalnici, včasih na študentske bone ob ponedeljkih je kar dolga vrsta...itd.

[Lejla86]

Men gre pa najbl na živce čakanje v prometu .

[*hox*]

Najbolj mučno je zihr čakanje v Gardalandu pri +35° C.

[merisima]

joj pr doktoru...tam me vbija,ki bi folk najrajš crnt pustli(vsaj pr nas),pr zobaru,v trgovini,na zavodu, in bla bla bla...itak samo čakanje...vsak dan...vsak cajt.

[[vanessa]]

najbolj mi gre na živce čakanje koga, ko sva zmenjena.. tkod a sm se naučila tudi js pr določenih ljudeh zamujat, sam tudi če zanalašč zamudim, sm še vedno prezgodej na določenem kraju

ob živce me spravi čakanje pr zobotu, na blagajni, na bus (sploh pa k se mi mudi), na ljudi k se mi zadevajo na poti (ne da bi se malo umaknli da grem mimo), v prometu..

[Aloha]

Groza. Čakanje useh sort.

Zmer teži prenašam, zmer bl pikčasta ratujem, zmer več žiuceu nacufam in zmer huj nergam .

[MilkyWay]

Čakanje... khm... Odvisno koga...

U čakalnicah za karkoli sm zelo potrpežljiva, ker vem, da če bi se dalo hitreje, bi hitreje tudi šlo...

Če čakam osebo, se samo prestopam iz noge na nogo, pogledujem na uro usakih 45 sekund, želim grist nohte (ampak se potem spomnem, da tega več ne počnem in neham ), se sprehajam u prazno... Ampak živčna pa ne postanem... Nevem no, nekako pozabim na čakanje. In tudi, ko se ta oseba pojavi, jo samo vprašam (še to ne po navadi), kje je bila prej in to je to.

[jullia_]

Sama sem povsem povprečen čakalec. Na živce mi gredo vrste in gužva, ampak jih pač toleriram.

Poznam pa najbolj potrpežljivega človeka na svetu, ki je pripravljen tudi po 45 minut čakat na družbo v kafiču, pa ga to sploh ne vznemiri. Evo, tega pa ne razumem in verjetno ne bom nikoli dosegla te zen stopnje, ker bi bila po 15ih minutah že penasta, po pol ure me pa definitivno ne bi bilo več.

[kiny]

*pri zdravniku
*v trgovini na blagajni al pa tm za kruh meso itd.
*na železniški
*na trolo
*na odmor

[kiny]

ja pa še to sm pozabila...mam eno kolegico, k jo nooonstop čakam...
Še pustim ji da sama določ uro kdaj se dobiva, sam vedno jo morm vsaj 20 minut čakat...z živci na koncu
In pol jo pokličem in rečem..ja pa kje si ti? in ona še doma pa cvil u telefon, že greem že gremm..uauu a res a kr spomnla si se pridt??