Razhod po mnogih letih

[XXYY123]

Pozdravljene, na vas se obračam z vprašanjem, ki mi greni te dneve, mesece. Zalo me zanima, kaj ve mislite.

Torej z bivšim fantom sem hodila 6 let. Se pravi, začela sva, ko sem bila v srednji šoli. Skupaj sva bila do konca moje diplome. V tem času on ni študijsko nič naredil. Jaz sem naredila maturo in potem diplomo, sedaj delam magisterij. Malo po diplomi sem ga zapustila. Težava pa je, da ga po skoraj enem leti po razhodu še vedno ljubim in si želim biti z njim.

Sedaj delam magisterij imam svoje uspešno podjetje. Ko sva bila skupaj je bil on zaposlen v mojem podjetju, ker ni diplomiral ali kaj podobnega in ni imel službe. Se pravi 6 let najine zveze sem ga v bistvu jaz finančno podpirala ob faxu in drugih mojih obveznostih. Zaradi tega, ker ni diplomiral ali se trudil najti službe sem ga zapustila. Ampak ne glede na to, da ni bil finfančno/službeno uspešen sem ga ljubila neverjetno. Sedaj spoznavam druge fante in nekako se mi zdi, da ni noben primeren. Nisem spoznala fanta, ki bi me imel tako rad, me tako spoštoval kot me je bivši. Seveda zveza ni bila idelana, ampak verjamem, da sva se močno ljubila in se prejemal me je takšno kot sem.

Je normalno, da ga leto po razhodu še vedno ljubim in da na njega pomislim okoli 50 krat na dan. Meni se to ne zdi normalno. Ali ga naj kontaktiram? Na nek način si bi želela ponovno biti z njim. Pogovarjala sva se o otrocih in poroki, ampak sem ga na nek način čez noč zapustila zaradi tega, ker ni aktivno izkal službe oz se izobraževal. Sedaj razmišljam, da morda bi bilo vredno biti z nekom, čeprav je popolnoma finančno odvisen od mene. Seveda bi lahko spoznala drugega, sem privlačna ženska, stara 24 s uspešnim podjetjem, kmalu bom magistrirala. Ampak se sprašujem, če se lahko z nekom tako srečna, kot sem bila z njim. Ali sem bila srečna z njim samo zato, ker sva se tako dolgo poznala in nekako odrasla skupaj. On je sedaj star 32 let.

Hvala za vaše nasvete. Ker se tako posvečam karieri nimam prijateljic, ki bi jih vprašala za tako oseben nasvet.

[hayley]

Ne vem, js isto ne bi vedla kaj naredit. Poskusi poslušat nek svoj notranji instinkt. Sej če tako pogledaš, obstajajo isto primeri, ko samo en partner dela (ali pa vsaj so imeli vmes neko tako obdobje) ali pa delata oba, samo eden zasluži veliko več, samo, da v splošnem so bolj moški na tistem mestu, ki delajo. Tudi neka čustvena podpora nekaj šteje. Samo ne vem, kaj so pa njegovi razlogi, zakaj ne želi delat, imet izobrazbe, večina žensk ne bi želela bit s takim moškim.. ma na splošno more imet moški neke cilje, hobije, bit aktiven, če je samo pasiven, res ne vem, kaj te potem sploh pritegne na njem.. mora nekaj doprinest k zvezi.
Je pa res zelo težko zares prekinit, ko si več let z nekom tako povezan, še toliko bolj, če nimaš ostale družbe, ljudi, ki bi jim zaupal, razen tega partnerja..

[haley]

Pa drugače kaj veš kaj se sedaj dogaja z njim....je dobil kako zaposlitev, je mogoče končal faks?
Kako pa veš, da bi on še hotel bit s tabo?

Jaz vem da ne bi hotla bit s takim moškim. Večkrat smo se o tem pogovarjale tudi s kolegicami, pa so istega mnenja.

Pa ti je sploh kdaj povedal zakaj noče bit finančno samostojen? Ker kakor jaz poznam moške oz vsaj tiste s katerimi sem se jaz pogovarjala o tem, se jim zdi kar malo sramotno, da nimajo svojega dohodka ali pa da bi jih ženska preživljala. Tako, da mi res ni jasno kaj on pri svojih 32 letih razmišlja.

[mmm]

.,

[Cryselle]

Zakaj sploh biti z nekom, če ga ne sprejemaš v celoti? Kaj je smisel zveze, če te neka stvar na človeku tako moti, da si enkrat že naredila konec zaradi tega? to je več kot očiten pokazatelj, da te njegove lastnosti (in v tvojih očeh pomanjkljivosti - spet za nekoga drugega to ne bi bila pomanjkljivost) motijo do te mere, da nista kompatibilna in ne bi mogla živeti v sožitju. Vzemi ali pusti, človek se po toliko letih spremenil ne bo.

Pa to ni potuha njegovemu brezdelju, ne narobe razumeti napisanega. Ni zdravo v zvezi delati primerjav, koliko si dosegla ti in koliko on. Če se odločiš ponovno zanj, ti svetujem, da to narediš takrat, ko boš po daljšem razmisleku mirna ob misli, da je karierno neambiciozen. Dokler boš ob misli na to dejstvo čutila nemir, jezo, obup - karkoli podobnega - pomeni, da ga ne sprejemaš in da obstaja velika verjetnost, da bo šlo dolgoročno vse še enkrat navzdol. Skratka premisli, če lahko prideš do te točke in aktivno delaš na tem, da boš njegovo brezdelje/neambicioznost sprejemala kot nekaj, kar te ne bo razžiralo vsak dan, ampak bo pač postalo zate nemoteč del njega.

[hayley]

^ Fajn povedano, je še meni dalo mislit glede tega sprejemanja.