"V imenu boga"

[Alwaleed]

Mislim, enostavno ne gre skoz. Nič. Religije ne gredo skoz. Ko človek razmišlja o tem in se izobražuje o tem, pač to tudi ugotovi. Ampak nekateri se s tem pač nočejo soočit. Ne vem, meni povsem nič ne manjka, odkar sem pustila krščanstvo za sabo. Še več, lepše zdaj živim.

[lelija]

[g00fy_qa]

^^
1. Napisala sem "se izobražuje O TEM", ne se izobražuje na splošno. To pomeni branje in raziskovanje religij, ne pa učenje integralov npr..

2. Prosim seznam največjih genijev in izobražencev, ki so bili hkrati goreči verniki.

[purple_rain]

Mene pa moti dejstvo, da ljudje mislijo, da so teroristi samo muslimani. A je že slišal kdo za IRA? To so irski skrajneži, ki se "borijo" za odcepitev od Anglije. Oni naj bi izvedli napad v Španiji.

Ne, IRA je Irska Republiška Armada (ki ima tudi več sekcij sicer), v Španiji pa deluje ETA - ki se prav tako "bori" za odcepitev in svobodo Baskovske regije - razen če govoriš o kakšnem drugem konkretnem napadu, jih je bilo žal več..

A to si v Google vtipkala IRA?

V besedah IRA se skriva teroristična organizacija, ki je v različnih oblikah obstajala že od leta 1916. So politično naravnani sam jih V.B. še vseeno klasificira kot ilegalno teroristično organizacijo.
Za IRA-nove člane se govori, da so profesionalni, zelo odani ter profesionalno oblečeni.
V zadnjih letih se je IRA trudila z izgredi in nasiljem prisilititi oblasti V.B. da bi sprejeli njihove zahteve, a jim ni uspelo. Po dokazih naj bi bila IRA odgovorna za preko 1800 umorev, pa četudi zdaj niso v enaki meri aktivne, oblasti in varnostne službe verjamejo, da je IRA še vedno ena od najbolj nevarnih terorističnih organizacij.
Euzkadi Ta Askatasuna (ETA)-tudi teroristična organizacija.

Toliko.

Kaj si pa zdaj novega povedala? Prav nič.
Mene je zanimala povezava IRA-Španija, ki si ji omenila..

Ajmo, še enkrat mi vse razloži.

[nastasia]

zaskrbljujoce je, da ima v ZDA povprecna druzina doma, v casih, ko je telefonskemu imeniku odzvonilo, samo se eno knjigo - eno in edino Biblijo. Da je v ZDA manj kot 10% ljudi ateistov, da je ateizem za njih skoraj zlocin. To so dejstva, ki bi nam lahko zbujala resnicno zaskrbljenost. Ce se trend ne bo spremenil, se bo v naslednjem desetletju Al Kaida naenkrat zdela kot otroski vrtec v primerjavi z novimi ameriskimi blaznezi, ki bodo v Bibliji iskali resitve gospodarske krize. seveda si jo bodo interpretirali TV-like

[lelija]

zaskrbljujoce je, da ima v ZDA povprecna druzina doma, v casih, ko je telefonskemu imeniku odzvonilo, samo se eno knjigo - eno in edino Biblijo. Da je v ZDA manj kot 10% ljudi ateistov, da je ateizem za njih skoraj zlocin. To so dejstva, ki bi nam lahko zbujala resnicno zaskrbljenost. Ce se trend ne bo spremenil, se bo v naslednjem desetletju Al Kaida naenkrat zdela kot otroski vrtec v primerjavi z novimi ameriskimi blaznezi, ki bodo v Bibliji iskali resitve gospodarske krize. seveda si jo bodo interpretirali TV-like

[nastasia]

mislis, da Biblija ne povzroca škode?

[nastasia]

Mislim, enostavno ne gre skoz. Nič. Religije ne gredo skoz. Ko človek razmišlja o tem in se izobražuje o tem, pač to tudi ugotovi. Ampak nekateri se s tem pač nočejo soočit. Ne vem, meni povsem nič ne manjka, odkar sem pustila krščanstvo za sabo. Še več, lepše zdaj živim.

Še to, tisti, ki so veljali za največje genije in izobražence so bili hkrati tudi goreči verniki. Tebi se je zamerilo krščanstvo in zato žališ kristjane. Kaj je tako motijo verniki, saj je to konec koncev njihovo življenje. Če nisi verna ni potrebno, da se zgražaš zakaj drug verujejo.

he he...cesa tako butastega pa jaz ze dolgo nisem slišala...
eno vprasanje - da nimas ti samo Biblije na knjizni polici?

[lelija]

[nastasia]

seveda sem jo odprla.
hehe...glej glej, po Prešernu.hehe in ne biblijski citat. so posvetna besedila tista, ki so sluzila tem opevanim genijem vec kot tele verske bukve.nazalost so jih ljubitelji verskih unicevali in prepovedovali.hmmm...le zakaj.sem odprla tudi druge verske knjige. si jih ti?
seveda knjige same po sebi ne skodijo, ne te in ne one. problem je, ko je nekdo omejenega pogleda. tako tudi ne dopusca moznosti razlicnih interpretacij. morda sploh nobene razen dobesedne?
na to je letel tisti moj neumen post, ki ga najverjetneje nisi razumela

[Tysia]

Najprej naj povem, da se sama predalčkam med agnostike. To naj bi po domače pomenilo, da nič ne vem in ne verjamem za 100%. Nisem prepričana, da bog obstaja, prav tako tudi nisem prepričana v nasprotno. Čeprav se mi občasno zazdi, da neka sila geneze je "nad nami", pa me po tem kmalu preplavi dvom. Zakaj? Ker ljudje smo zelo zmotljiva bitja, naši čuti/čutila/občutki niso nujni odsev iz resničnosti (razen v kolikor je ta samo subjektivna), razum pa omejen.

Torej ja, ko vidim na primer čredno (pardon za izraz) romanje ali molitev v en glas - je grozljivo, a je tudi žalostno. Ker to so ljudje, ki sami s sabo ne morejo živeti, ki nočejo videti resnice, ker je iluzija toliko lepša.

G00fy, morda bo slišati čudno, a po napisanem se mi dozdeva, da bi tebe lahko predalčkala med vernike. Ne kristjane ali budiste, ampak med ljudi, ki verujejo, da boga ni in ki vedo, kaj je resnica.
Kako veš, s kakšnimi nameni romajo ljudje, in zakaj molijo v en glas? Kako lahko sklepaš, da ti ljudje sami s sabo ne morejo živeti? Verjetno je kar nekaj takih vmes, ja. Vera je odlično pribežališče za prestrašene ljudi. Ni pa nujno, da je samo to.

Obstaja tudi vera v znanost. Takoj, ko je človek 100% prepričan v nekaj, postane vernik. Če je prepričan, da boga ni, je vernik. V to, da bog ne obstaja. Če verjame 100% dokazom, ki se zdijo neizpodbitni, je vernik.

Zadnjič sem govorila s starejšim možakarjem, ki je precej uspešen v življenju. Deluje srečen, na pogled je lep in mladosten, je tudi znanstvenik (ki recimo da je spoštovan). Rekel je: "Znanost misli, da toliko ve in da odkriva resnico. Ko bi se le zavedala, kako NIČ ne ve, in kako se oddaljuje od resnice, da bi končno začela stopati po stopinjah spoznanja le te, bi bile zadeve precej drugačne."

[Tysia]

seveda knjige same po sebi ne skodijo, ne te in ne one. problem je, ko je nekdo omejenega pogleda. tako tudi ne dopusca moznosti razlicnih interpretacij. morda sploh nobene razen dobesedne?

Ravno ne dopuščanje možnosti različnih interpretacij in posledična še večja omejenost pogleda je po mojem zaskrbljujoča zadeva. Ne kaže se samo pri stvareh, ki se tičejo vere, ampak v življenju na splošno verjetno. Tako morda nastanejo: "Jaz imam prav." "Ne, jaz imam prav." "Ne, jaz vem, kako to gre." In vojne.

[nastasia]

saj to sem hotela povedati. da je za neko smoterno bivanje na tem svetu potrebno imeti siroka obzorja. in se zanimati za razlicne stvari, tako religiozne, filozofske, literarne, znanstvene...in ko dejansko spoznas ljudi, ki imajo doma samo eno knjigo katerokoli ze (to je nam nepredstavljivo, ampak konkreten primer je druzina iz South Caroline pri kateri je bival prijatelj na izmenjavi in so imeli doma samo Sveto pismo.). mi se tega ne zavedamo, ampak tam v Ameriki ima vera veliko vecjo moc in tezo kot kaksna splosna razgledanost. In to je neka drzava, ki nam kroji usodo, morda usodo vecjega dela sveta. gotovo bolj kot Afganistan.

[lelija]

[g00fy_qa]

G00fy, morda bo slišati čudno, a po napisanem se mi dozdeva, da bi tebe lahko predalčkala med vernike. Ne kristjane ali budiste, ampak med ljudi, ki verujejo, da boga ni in ki vedo, kaj je resnica.

Jaz temu ne bi rekla vera v neobstoj boga. Jaz nikjer ne trdim, da boga ni. Lahko da je. Ampak ni dokazan. Zato jaz živim, kot da ga ni. Recimo ena res dobrih primerjav je z nebeškim čajnikom (jo poznate?).
Point: če niti obstoj niti neobstoj nečesa nista dokazana, se te stvari zagotovo ne privzame kot obstoječe samo zato, ker neobstoj ni dokazan.
Kakorkoli glede boga ne morem biti zagotovo prepričana, da ga ni, sem vseeno zagotovo prepričana, da so religije napačne. Zakaj? Iz veliko preveč razlogov, da bi zdaj tu naštevala. En primer: četudi bi bog recimo obstjal, zagotovo ne more biti takšen, kot je opisan v verskih knjigah; ampak veliko boljši od vsega. Če je "nekdo" tako mogočen, da je ustvaril svet in nas in vse živeče, potem so človeške lastnosti, kot so maščevalnost, razdražljivost in potreba po čaščenju zadje, kar se od takega bitja pričakuje.
Jaz sem iskala boga v verskih knjigah, v filozofiji, v psihologiji, v zgodovini, v znanosti ... skoraj povsod, in ga še vedno. Ker me fascinira. Ampak kot sem že rekla, bolj iščem in raziskujem, bolj sem prepričana, da takega boga, kot smo si ga naslikali, ni. Če mogoče le nekakšen obstaja, pa pač obstaja. Kul, ane. Ampak vera ali nevera vanj nima nobenega vpliva na njegov "odnos" (wtf ) do nas. "Not enough evidence, God, not enough evidence."

Kako veš, s kakšnimi nameni romajo ljudje, in zakaj molijo v en glas? Kako lahko sklepaš, da ti ljudje sami s sabo ne morejo živeti? Verjetno je kar nekaj takih vmes, ja. Vera je odlično pribežališče za prestrašene ljudi. Ni pa nujno, da je samo to.

Če verjameš v boga ne moreš živeti sam s sabo v smislu, da ne moreš sprejeti, da SI samo TI in da je to vse. Da nad tabo ni ničesar večjega, boljšega. Ne moreš sprejeti, da po smrti (najverjetneje) ni ničesar, ampak pač konec. Verni ljudje so ljudje, ki jim življenje na tem svetu ni dovolj, ampak rabijo nekaj boljšega po smrti.
Ampak je spet smešna ena zadeva, ki sem jo videla že nekajkrat: vprašaš verne, če je res tako lepše in boljše in vse po smrti, ti zatrdijo, da ja, potem pa jih vprašaš, zakaj se torej ne ubijejo, in so v šoku. Ampak je res, ne?

Obstaja tudi vera v znanost. Takoj, ko je človek 100% prepričan v nekaj, postane vernik. Če je prepričan, da boga ni, je vernik. V to, da bog ne obstaja. Če verjame 100% dokazom, ki se zdijo neizpodbitni, je vernik.

Seveda obstaja tudi vera v znanost. To smo že premlevali. Ampak vseeno - verjeti v boga in verjeti v neizpodbitne dokaze ni isto. Posledica dokazov je prepričanje, posledica ne-dokazov je vera. Ni isto "verjeti" recimo da je nevihta posledica takih in takih naravnih pojavov ali verjeti, da je nevihta nastala zato, ker je bog jezen.

Zadnjič sem govorila s starejšim možakarjem, ki je precej uspešen v življenju. Deluje srečen, na pogled je lep in mladosten, je tudi znanstvenik (ki recimo da je spoštovan). Rekel je: "Znanost misli, da toliko ve in da odkriva resnico. Ko bi se le zavedala, kako NIČ ne ve, in kako se oddaljuje od resnice, da bi končno začela stopati po stopinjah spoznanja le te, bi bile zadeve precej drugačne."

Meni se zdi pomembno, da se vsak človek, ki veliko ve, zave, da nič ne ve. "Vem, da nič ne vem" veliko pove.


P.S.: Še vedno prosim seznam največjih genijev in izobražencev, ki so bili hkrati goreči verniki.


P.S.2: Mene zdaj en teden ne bo; če bo debata šla dalje, bom takrat nazaj za komentarje. LP