Podpiranje slovenskih proizvodov
Moderatorji: saarijarvi, Dioniz, Sunshine
-
Yazmeen - Cosmofrik
- Prispevkov: 2376
- Na forumu od: 18. 7. 2006
OT: Kokr se jst spomnem, so nas učil, da so imel cele sode kislega zelja na ladjah, ker se jim edin to ni pokvarl in so praktičn sam od tega živel. Lahko se pa 'zastrupiš', oz. ti škoduje, prevelka doza kakršnga kol vitamina, če bi ga dobivu v enormnih količinah.
Drugač sm pa jst tud za to, da se zelenjavo, sadje, meso, mleko... dobavlja od naših kmetov, ne vem v čem je fora, da se take svari uvaža, namest, da bi podpiral naše kmete
Drugač sm pa jst tud za to, da se zelenjavo, sadje, meso, mleko... dobavlja od naših kmetov, ne vem v čem je fora, da se take svari uvaža, namest, da bi podpiral naše kmete
-
*zverinica* - Kofetarica
- Prispevkov: 510
- Na forumu od: 10. 7. 2007
pejte na en krožnik kislega zelja pa se mal umirte, madona!
NACI!
NACI!
-
*purple* - Cosmopsiho
- Prispevkov: 7612
- Na forumu od: 23. 1. 2006
verjetno zato uvažamo, ker je našega premalo.
se mi zdi nekako, da pri nas še vedno velja da smo večji potrošniki, kot proizvajalci.
drgač pa naj kot zanimivost navedem to, da sem se zadnjič pogovarjala z eno žlahto od mojga, ki imajo kmetijo in sem jo vprašala kakšno je povpraševanje po domačem mesu in mleku.Pa je rekla, da je "strank", ki pri njih kupujejo mleko, vedno manj.zakaj?Ker nepasterizirano in pač mleko direkt iz krave ni dolgo vzržljivo vkolikor ga ne prekuhamo in ima tisto smetanco, ki se nardi povrhu, če je ne poberemo stran.Malo ljudi pa ve da se iz te smetance da narest fuuul dobro domače pristno maslo.
In tud to je res....Nevem sicer ok razumem je it lažje v štcuno po mleko, tud mi gremo, ampak dejansko s tem nekak ne podpiramo teh kmetou ampak samo proizvodnjo.
drgač pa država s subvencijami zlo dobro skrbi za naše kmete, sam pač, se najdejo taki ki to use skupej obdnejo, subvencije zapravijo zase, potem pa jambrajo kolk težko je kmetovanje.Od kmetijstva (brez industrijske proizvodnje) se lahko živi ful dobro, če znaš upravljat z razopoložljivimi sredstvi.
mam pa še en vinogradniški podatek, glede tega kakšen drobiž dobi vinogradnik ko proda proizvodnji vino oziroma grozdje.Tolk mal dobijo, da se jim tud vozt tistga grozdja tja ne splača.
in je res, če bi država mal bolj gledala na take stvari, bi ble naše trgovine bolj polne slovenskega grozdja, češenjc in ostalih stvari..
sicer pa če se še dotaknem vrtičkanja ki ga bo jankovič tko zlo lepo fajn zreguliral...Tko smo kej pridelali sami, zdej pa ko bo on uvedu neke svoje neumne standarde in clo najemnino dal na sve skupaj, kar je sicer logično ker zemlja ni od vrtičkarjev, ampak vseeno smo s tem spet podprli proizvodnjo in uvoz.in spe bomo jedli neslovensko rpidelano hrano.
*zverinica* pa kaj si ti tle, moderator da se u usako faking temo utakneš kjer sploh ne sodeluješ?
se mi zdi nekako, da pri nas še vedno velja da smo večji potrošniki, kot proizvajalci.
drgač pa naj kot zanimivost navedem to, da sem se zadnjič pogovarjala z eno žlahto od mojga, ki imajo kmetijo in sem jo vprašala kakšno je povpraševanje po domačem mesu in mleku.Pa je rekla, da je "strank", ki pri njih kupujejo mleko, vedno manj.zakaj?Ker nepasterizirano in pač mleko direkt iz krave ni dolgo vzržljivo vkolikor ga ne prekuhamo in ima tisto smetanco, ki se nardi povrhu, če je ne poberemo stran.Malo ljudi pa ve da se iz te smetance da narest fuuul dobro domače pristno maslo.
In tud to je res....Nevem sicer ok razumem je it lažje v štcuno po mleko, tud mi gremo, ampak dejansko s tem nekak ne podpiramo teh kmetou ampak samo proizvodnjo.
drgač pa država s subvencijami zlo dobro skrbi za naše kmete, sam pač, se najdejo taki ki to use skupej obdnejo, subvencije zapravijo zase, potem pa jambrajo kolk težko je kmetovanje.Od kmetijstva (brez industrijske proizvodnje) se lahko živi ful dobro, če znaš upravljat z razopoložljivimi sredstvi.
mam pa še en vinogradniški podatek, glede tega kakšen drobiž dobi vinogradnik ko proda proizvodnji vino oziroma grozdje.Tolk mal dobijo, da se jim tud vozt tistga grozdja tja ne splača.
in je res, če bi država mal bolj gledala na take stvari, bi ble naše trgovine bolj polne slovenskega grozdja, češenjc in ostalih stvari..
sicer pa če se še dotaknem vrtičkanja ki ga bo jankovič tko zlo lepo fajn zreguliral...Tko smo kej pridelali sami, zdej pa ko bo on uvedu neke svoje neumne standarde in clo najemnino dal na sve skupaj, kar je sicer logično ker zemlja ni od vrtičkarjev, ampak vseeno smo s tem spet podprli proizvodnjo in uvoz.in spe bomo jedli neslovensko rpidelano hrano.
*zverinica* pa kaj si ti tle, moderator da se u usako faking temo utakneš kjer sploh ne sodeluješ?
- floribunda
- Cosmopsiho
- Prispevkov: 4942
- Na forumu od: 22. 2. 2007
država pravi, da skrbi za subvencije. v resnici subvencije niso niti približno dovolj visoke, spremlja pa jih en kup pogojev. odškodnine so tudi totalno prenizke, poleg tega se izplačujejo počasi.
subvencije se podeljujejo za proizvode, ki so v interesu države, kmet nima lastne izbire. poleg tega je papirologija povečini obsežna, zapletena, obstajajo roki, določila, odločbe, pogoji. treba je bit kr informiran. kar pa kak kmet iz ene kmetije v pm najbrž ni. subvencije so v bistvu bolj za moderne kmetije narjene, mali kmetje so pa itak tisti, ki so tako sli tako najbolj na udaru.
subvencije se podeljujejo za proizvode, ki so v interesu države, kmet nima lastne izbire. poleg tega je papirologija povečini obsežna, zapletena, obstajajo roki, določila, odločbe, pogoji. treba je bit kr informiran. kar pa kak kmet iz ene kmetije v pm najbrž ni. subvencije so v bistvu bolj za moderne kmetije narjene, mali kmetje so pa itak tisti, ki so tako sli tako najbolj na udaru.
-
*purple* - Cosmopsiho
- Prispevkov: 7612
- Na forumu od: 23. 1. 2006
bratranec ima ovčjerejo v malem zakotnem mestecu v sloveniji..
Ima subvencije, v tolarjih je bla letna subvencija s katero so si lahko precej dobro pomagali, miljon šeststo tisoč tolarjev.
Lih traktorja niso moglo kupt, ampak so si velik pomagal s tem.In meni se to ne zdi mala subvencija.
Ima subvencije, v tolarjih je bla letna subvencija s katero so si lahko precej dobro pomagali, miljon šeststo tisoč tolarjev.
Lih traktorja niso moglo kupt, ampak so si velik pomagal s tem.In meni se to ne zdi mala subvencija.
- kalanhoja
- Kofetarica
- Prispevkov: 550
- Na forumu od: 28. 7. 2008
- Kraj: Ljubljana
fun napisal/-a:Jaz sem pa dobila občutek, da država vse bolj "iztreblja" male kmete, in namesto da bi pridelke odkupil od njih, uvažmo vse od jabolk do krompija (iz Italije npr)... A ve kdo zakaj je prišlo do tega?
Pojem bi blo za naše gospodarstvo bolje, če bi odkupovali od slovenskih kmetov.
Res se to dogaja. Najbrž je roba bolj poceni. Država bi morala podpirati domače proizvode.
Drugače sem pa jaz glede proizvodov mnenja za malo denarja, malo muzike.
- kalanhoja
- Kofetarica
- Prispevkov: 550
- Na forumu od: 28. 7. 2008
- Kraj: Ljubljana
*purple* napisal/-a:bratranec ima ovčjerejo v malem zakotnem mestecu v sloveniji..
Ima subvencije, v tolarjih je bla letna subvencija s katero so si lahko precej dobro pomagali, miljon šeststo tisoč tolarjev.
Lih traktorja niso moglo kupt, ampak so si velik pomagal s tem.In meni se to ne zdi mala subvencija.
Ne vem od kje ti takšen podatek, oz. od kje njemu takšen znesek. Mogoče ti je naložil, ker vse pelješ. Ali pa ima hude veze.
Male kmetije danes najbolj propadajo, ker pač ne morejo preživet. Subvencije se namenjajo predvsem velikim kmetijam, ki so prspektivne za državo. Mali kmet nikakor ne zmore izpolnjevati pogojev kateri so nujni za dodelitev subvencij. Pogoji kmetovanja so drugačni kot so bili včasih. Obstaja velika papirnata vojna. Vodenje knjigovodstva,...
-
*purple* - Cosmopsiho
- Prispevkov: 7612
- Na forumu od: 23. 1. 2006
edina mogoča razlaga zakaj je tak znesek je verjetno ta, da je to pospeševanje in vzpodbuda pri ovčjereji, ki pri nas ni toliko pogosta.Ampak dejansko ja, videla sem papirje in videla sem znesek,videla sem pa tudi kupljen nov molzni stroj s tem denarjem.nevemkoliko so dobili letos (oziroma 08), ampak vem da za nula sedem je bil tak znesek.so pa prav čakali na subvencijo, da so lahko nabavili molzni stroj, prej so molzli na roke.
- kalanhoja
- Kofetarica
- Prispevkov: 550
- Na forumu od: 28. 7. 2008
- Kraj: Ljubljana
Bore malo je kmetov, ki lahko preživijo, sploh pa tistih s subvencijami.
Ne bom rekla, da se nekomu, ki ima veliko lepega ravninskega sveta ne splača kmetovati. Vsekakor se pa ne splača nekemu malemu hribovskemu kmetu, ker ga država niti pod razno ne podpira.
Ne bom rekla, da se nekomu, ki ima veliko lepega ravninskega sveta ne splača kmetovati. Vsekakor se pa ne splača nekemu malemu hribovskemu kmetu, ker ga država niti pod razno ne podpira.
-
Skrat potepuh - Debatorica
- Prispevkov: 328
- Na forumu od: 15. 1. 2009
- Kraj: Gorenjska
kalanhoja napisal/-a:Bore malo je kmetov, ki lahko preživijo, sploh pa tistih s subvencijami.
Ne bom rekla, da se nekomu, ki ima veliko lepega ravninskega sveta ne splača kmetovati. Vsekakor se pa ne splača nekemu malemu hribovskemu kmetu, ker ga država niti pod razno ne podpira.
No, sorodniki so imeli majhno kmetijo. Poudarek na imeli. Se jim ne izplača več. Sedaj imajo nekaj konjev zaradi lastne želje in ker si to zaradi obrti lahko privoščijo. Moja mami jim pomaga, da dobijo subvencije, ker sami nimajo pojma o tej zamotani papirologiji....
Zakaj mali kmetje propadajo? Vse skupaj je en srčkan začaran krog. Mali kmetje nimajo denarja, pridelajo nekaj zase, nekaj pa jim ostane, da gospodinje zvozijo na tržnico. Ker pridelka ni dovolj, uporabljajo pesticide, ki jih za male pare kupijo v zadrugah in pomagajo bolj kot domač gnoj. Država pride v Evropsko unijo, uskladiti je treba standarde. Ko jih uskladijo, dobijo subvencije.
Kriteriji so higiena, novi stroji, novi načini dela, manj/nova gnojila. Mali kmetja nimajo denarja, da bi izpolnili kriterije, zato ne dobijo subvencije. Ostanejo na istem kot so bili oz. na slabšem, ker po novem gospodinje ne smejo prodajat svoje solatke, ker ni po standardih. Za domačo uporabo se jim ne izplača gojiti zelenjave, ker morajo poleg tega da jejo plačati še elektriko, cunje,... Propadejo.
Če slučajno izpolnjujejo pogoje, morajo biti presneto dobro obveščeni, prijavljeni na vse mogoče zadeve, voditi račune in vedeti, kako bodo prišli do subvencij. Tu se zatakne zaradi neizobraženosti ali pa spet zaradi premalo denarja, s katerim bi plačevali osebo, ki bo vodila račune. Ne dobijo suvencije.
Velike kmetije imajo veliko denarja s katerim si kupijo stroje, se pozanimajo o zakonih, pogojih, kako bi dobili čimvečjo subvencijo. Ko sin zraste, študira kmetijstvo in dojame vse zanke in nove načine ter se tega drži. Njim rata. Sploh če postanejo še bio kmetija ali kaj podobnega. Če se seveda sinu vse to da.
Seveda so zakoni, ki ščitijo majhne kmetije,... Ampak tu govorimo o ogromnih vsotah, ki ne morejo priti iz Evropske unije in bi jih tako morala prispevati država. Država pa tega denarja preprosto nima. Lahko ga sicer dobi z davki, a dvomim da bi katerakoli od vas želela plačevati višje davke za "razvoj malih slovenskih kmetij". Slej ko prej kmetje ugotovijo, da se jim vse to ne izplača. Pametni in podjetni odprejo kmečki turizem ali kaj podobnega in pošteno ter lepo služijo. Tistim, ki se ne da, pa bi samo imeli subvencije pač ne rata.
In seveda trgovski centri kupujejo sadje in zelenjavo od drugod, ko pa je tako zelo cenjeje kot naše. Imajo cenejšo delovno silo, zaradi mase in velikosti pridelka manj stroškov s tem,... Vsekakor se računica ne izide.
Zato, drage dame, jemo jabolka iz Kitajske.
No, js še vedno jem naša, pijem mošt iz njih in na vrtu odtrgam glavo sveže solate. Jem pa španske pomaranče...
Povej mi o sanjah četudi so grešne,
zaupaj mi želje četudi so smešne.
(Feri Lainšček)
zaupaj mi želje četudi so smešne.
(Feri Lainšček)
-
Skrat potepuh - Debatorica
- Prispevkov: 328
- Na forumu od: 15. 1. 2009
- Kraj: Gorenjska
Haha, še o zelju... Tole si preberte, pol pa mir! Aja, preveč vitaminov (razen A in D ) ne škoduje - višek vitaminov se sam izloči iz telesa. Škoduje pa lahko seveda, če ješ samo tako hrano, ker ti potem primanjkuje drugih snovi.
Leta 1498 je znan pomorščak Vasco da Gama, obplul Rt dobrega upanja. Zaradi enolične hrane, skoraj brez vitaminov, je zaradi skorbuta izgubil kar 106 mornarjev od 160 mož posadke. Napake ni želel ponoviti James Cook na svoji plovbi okoli sveta leta 1775. Po nasvetu nemškega naravoslovca Georga Forsterja je za dolgo plovbo vkrcal 60 sodov kislega zelja. Rezultat, zaradi skorbuta ni izgubil niti enega moža.
Zelje je že v rimskem cesarstvu in stari Grčiji veljalo za zdravilo. Pri arheološkem izkopavanju starorimskih skladišč za hrano so odkrili številne škatle in sode, ki brez dvoma kažejo na veliko proizvodnjo kisanega zelja.
Zdravilnost
SVEŽE BELO ZELJE
Zelje vsebuje veliko vode in vlaknin, zato nam daje občutek sitosti, kljub manjšemu številu kalorij. Zaradi tega je dobrodošel pomočnik pri hujšanju.
Blagodejno deluje na žlezo ščitnico, povečuje spolno aktivnost in nastajanje barvil v laseh, ter koži.
Pomirja živčevje, izboljšuje možganske sposobnosti, odpravlja nemir in živčne motnje.
Pospešuje celično rast.
Krepi imunski sistem, daje nam čilost in delovno sposobnost.
Pospešuje nastajanje krvi in celično dihanje.
Daje dober spanec.
Pospešuje presnovo ogljikovih hidratov.
KISLO ZELJE
Ima podobne učinke, kot so navedeni že pri svežem zelju. Čeprav bakterije in kvasovke, ki so pogoj za kisanje, določene snovi v postopku odvzamejo, druge pa dodajo. Seveda moramo pri kislem zelju posebej omeniti bakterije mlečne kisline, ki po opravljenem delu ostanejo v zelenjavi in prihajajo z njo v črevesje, kjer imajo vrsto pozitivnih učinkov. Pri naštevanju zdravilnih lastnosti kislega zelja bomo morda tako ponovno omenili katero od postavk omenjenih pri svežem zelju, vendar samo zato, ker je pri kislem zelju ta učinek večji.
Zdravilne lastnosti
Pomaga pri vnetju dlesni in ustne sluznice.
Krepi koncentracijo in zmožnost učenja, spomin.
Krepi mišice, predvsem srčno.
Lajša tegobe motenj črevesne flore.
Podpira zdravljenje raka, predvsem črevesnega.
Pomoč pri prehladnih in gripoznih obolenjih.
Zmanjšuje količino holesterola v krvi.
Lajša stres.
Pomaga pri boleznih zaradi pomanjkanja joda.
Tegobe povezane s protinom.
Lajša osteoporozo.
Leta 1498 je znan pomorščak Vasco da Gama, obplul Rt dobrega upanja. Zaradi enolične hrane, skoraj brez vitaminov, je zaradi skorbuta izgubil kar 106 mornarjev od 160 mož posadke. Napake ni želel ponoviti James Cook na svoji plovbi okoli sveta leta 1775. Po nasvetu nemškega naravoslovca Georga Forsterja je za dolgo plovbo vkrcal 60 sodov kislega zelja. Rezultat, zaradi skorbuta ni izgubil niti enega moža.
Zelje je že v rimskem cesarstvu in stari Grčiji veljalo za zdravilo. Pri arheološkem izkopavanju starorimskih skladišč za hrano so odkrili številne škatle in sode, ki brez dvoma kažejo na veliko proizvodnjo kisanega zelja.
Zdravilnost
SVEŽE BELO ZELJE
Zelje vsebuje veliko vode in vlaknin, zato nam daje občutek sitosti, kljub manjšemu številu kalorij. Zaradi tega je dobrodošel pomočnik pri hujšanju.
Blagodejno deluje na žlezo ščitnico, povečuje spolno aktivnost in nastajanje barvil v laseh, ter koži.
Pomirja živčevje, izboljšuje možganske sposobnosti, odpravlja nemir in živčne motnje.
Pospešuje celično rast.
Krepi imunski sistem, daje nam čilost in delovno sposobnost.
Pospešuje nastajanje krvi in celično dihanje.
Daje dober spanec.
Pospešuje presnovo ogljikovih hidratov.
KISLO ZELJE
Ima podobne učinke, kot so navedeni že pri svežem zelju. Čeprav bakterije in kvasovke, ki so pogoj za kisanje, določene snovi v postopku odvzamejo, druge pa dodajo. Seveda moramo pri kislem zelju posebej omeniti bakterije mlečne kisline, ki po opravljenem delu ostanejo v zelenjavi in prihajajo z njo v črevesje, kjer imajo vrsto pozitivnih učinkov. Pri naštevanju zdravilnih lastnosti kislega zelja bomo morda tako ponovno omenili katero od postavk omenjenih pri svežem zelju, vendar samo zato, ker je pri kislem zelju ta učinek večji.
Zdravilne lastnosti
Pomaga pri vnetju dlesni in ustne sluznice.
Krepi koncentracijo in zmožnost učenja, spomin.
Krepi mišice, predvsem srčno.
Lajša tegobe motenj črevesne flore.
Podpira zdravljenje raka, predvsem črevesnega.
Pomoč pri prehladnih in gripoznih obolenjih.
Zmanjšuje količino holesterola v krvi.
Lajša stres.
Pomaga pri boleznih zaradi pomanjkanja joda.
Tegobe povezane s protinom.
Lajša osteoporozo.
Zadnjič spremenil Skrat potepuh, dne 08. Feb. 2009 21:17, skupaj popravljeno 1 krat.
Povej mi o sanjah četudi so grešne,
zaupaj mi želje četudi so smešne.
(Feri Lainšček)
zaupaj mi želje četudi so smešne.
(Feri Lainšček)
-
Skrat potepuh - Debatorica
- Prispevkov: 328
- Na forumu od: 15. 1. 2009
- Kraj: Gorenjska
floribunda napisal/-a:http://www.cenim.se/170-a.html
zadnji odstavek ...hipervitaminoza.
Uh, pol se pa res opravičujem, ne vem tolk o tem...
Kakorkoli, tut preveč vitaminov očitno škoduje zdravju (predvsem A in E)... Zelo zanimivo branje.
No, sem pa še vedno mnenja, da je dobro staro zelje zdravo in mislim, da ni nikogar, ki bi skos jedel samo zelje, po možnosti surovo (ker kuhano izgubi vitamine) in ga pojedel v količinah, ki mu škodujejo.
Povej mi o sanjah četudi so grešne,
zaupaj mi želje četudi so smešne.
(Feri Lainšček)
zaupaj mi želje četudi so smešne.
(Feri Lainšček)
- bejbika
- Cosmopolitanka
- Prispevkov: 1072
- Na forumu od: 1. 8. 2004
*purple* napisal/-a:*zverinica* pa kaj si ti tle, moderator da se u usako faking temo utakneš kjer sploh ne sodeluješ?
Mislim, da si ti tazadnja tukaj, ki lahko kaj takega sploh napiše.
In *zverinica* ima popolnoma prav ... debate o zelju preselite v oddelek Kuhinja ...
in si odprite temo Vse, kar niste vedeli o zelju in lahko tam mirno razglabljate o vsebnostih natrija, zdravstvenih motnjah, ki jih povzroča prevelika količina zaužitega zelja in podobno ...
Kdo je na strani
Uporabniki, ki brskajo po tem forumu: 0 registriranih uporabnikov