Kaj sledi po dobi kapitalizma?

[*etty*]

Se mogoče komu sanja kaj sledi dobi kapitalizma? Kakšen režim, kakšno prepričanje? Vse ureditve na svetu so do sedaj imele konec in tudi ta doba (pohlepa, sovraštva, foušije in razslojevanja) ga bo najverjetneje imela.

Jaz osebno upam na razsvetljenstvo 22. stoletja. Kjer je bistven le odnos človeka do sočloveka in varstvo ter uživanje tistega kar nam je dala mati Zemlja.

Še kakšno drugo razmišljanje?

[kr.ena]

Problem kapitalizma je, da futra rajo z ravno pravšnjo količino cenenih užitkov, da je večina apatična in jim ni v interesu spreminjat sistem. Kaj nam pa pravzaprav manjka? Imamo svobodo govora (kao), polne trgovine, lahko beremo rumene časopise, gledamo reality showe ... edino, kar je vredno borbe, je denar ...
Jaz vidim dve možnosti: (če bodo določeni ljudje dosegli kritično točko in se uprli sistemu, ki jih izkorišča). Ali bolj socialno občutljiv sistem ali pa bodo kamele pile vodo iz Rena.
Tretja možnost je, da bomo prej sesuli svet, preden bo prišlo do kakšne spremembe.

[kepka]

Jaz osebno upam na razsvetljenstvo 22. stoletja. Kjer je bistven le odnos človeka do sočloveka in varstvo ter uživanje tistega kar nam je dala mati Zemlja.

Še kakšno drugo razmišljanje?

Po vsej verjetnosti je najblizje temu, kar imamo sedaj anticni Rim. In vsi vemo, kaj je sledilo - ne, renesansa je bila dalec stran.

[Tryanna]

Tudi meni se zdi, da lahko že mirno rečemo, da naša družba vse bolj peha v dekadenco. Kaj temu sledi? No doslej zgodovina ni bila preveč prizanesljiva do civilizacij, ki so se "povzpele" do te stopnje. Lahko pa upamo, na najboljše.

[*belina*]

Se mogoče komu sanja kaj sledi dobi kapitalizma? Kakšen režim, kakšno prepričanje?

Pravzaprav bo s koncem kapitalizma tudi konec človeštva. Pa se kapitalizem v resnici ni začel šele z industrijsko revolucijo ali čim podobnim. Kapitalizem (v širšem pomenu besede) se je začel s prvo privatno lastnino, takrat, ko je pračlovek prvič slučajno nakopičil več, kot je nujno potreboval.

Kapitalizem sam po sebi sploh ni politična ureditev, pač pa ekonomija v praksi. In, če pod (politični) vprašaj postavljaš kapitalizem, potem se v bistvu sprašuješ o ekonomski svobodi. Menim, da želja po večji svobodi (takšni in drugačni) postaja pomembnejša posamezniku, zato mislim, da bo to smer v katero se bo razvijal t.i. razviti svet v prihodnje. Bilo bi lepo, če bi premagali razprtije "levo" in "desno"... kot nakazuje Nolanov diagram (ki mi je dal veliko za misliti).

Problem je ta, da če pustiš kapitalu proste roke, bo nastala džungla z bojem za preživetje in skrajnim razslojevanjem. Če kapitalu zavežeš roke, recimo s kakšnim planskim gospodarstvom, pa zatreš iniciativo, storilnost postane podpovprečna, sposobni in pridni izgubijo razlog za prizadevanje, gospodarstvo potone. Morda pa je problem planskega gospodarstva ta, da ne more preživeti z odprtimi mejami in hudim kapitalizmom pri sosedih. Ampak, če bi veljalo plansko gospodarstvo tudi pri sosedih, ali bi šlo? In ali je sploh možna kaka srednja pot?

Pravzaprav sem, kar se teh pogledov tiče, precej pesimistična. Delavcu na zahodu je nekaj časa šel na roko socialistični vzhod. Iz strahu pred komunizmom so imeli delavci kar nekaj bonitet. Odkar tega več ni, se je izkoriščanje precej povečalo. V bistvu je stopnja izkoriščanja regulirana z želeno storilnostjo (kapital skrbi za delavstvo samo zato, da ta bolje dela, nobene prave humanosti ni zadaj) in brezposelnostjo.

Na splošno pa mi je hecno, ko mnogo ljudi na vse pretege kritizira kapitalizem, a ob tem ne ponudijo nobene (boljše) alternative, kvečjemu vračanje v socializem. Sama menim, da socializem sodi na smetišče zgodovine, pa čeprav bi ga ponekod (recimo Chavez v Venezueli) spet radi uvedli.

[floribunda]

kolkor jaz vem.....je že kr precej držav v postkapitalizmu.

[kr.ena]

Kapitalizem sam po sebi sploh ni politična ureditev, pač pa ekonomija v praksi. In, če pod (politični) vprašaj postavljaš kapitalizem, potem se v bistvu sprašuješ o ekonomski svobodi. Menim, da želja po večji svobodi (takšni in drugačni) postaja pomembnejša posamezniku, zato mislim, da bo to smer v katero se bo razvijal t.i. razviti svet v prihodnje. Bilo bi lepo, če bi premagali razprtije "levo" in "desno"... kot nakazuje Nolanov diagram (ki mi je dal veliko za misliti).

Problem je ta, da če pustiš kapitalu proste roke, bo nastala džungla z bojem za preživetje in skrajnim razslojevanjem. Če kapitalu zavežeš roke, recimo s kakšnim planskim gospodarstvom, pa zatreš iniciativo, storilnost postane podpovprečna, sposobni in pridni izgubijo razlog za prizadevanje, gospodarstvo potone. Morda pa je problem planskega gospodarstva ta, da ne more preživeti z odprtimi mejami in hudim kapitalizmom pri sosedih. Ampak, če bi veljalo plansko gospodarstvo tudi pri sosedih, ali bi šlo? In ali je sploh možna kaka srednja pot?

Pravzaprav sem, kar se teh pogledov tiče, precej pesimistična. Delavcu na zahodu je nekaj časa šel na roko socialistični vzhod. Iz strahu pred komunizmom so imeli delavci kar nekaj bonitet. Odkar tega več ni, se je izkoriščanje precej povečalo. V bistvu je stopnja izkoriščanja regulirana z želeno storilnostjo (kapital skrbi za delavstvo samo zato, da ta bolje dela, nobene prave humanosti ni zadaj) in brezposelnostjo.

Na splošno pa mi je hecno, ko mnogo ljudi na vse pretege kritizira kapitalizem, a ob tem ne ponudijo nobene (boljše) alternative, kvečjemu vračanje v socializem. Sama menim, da socializem sodi na smetišče zgodovine, pa čeprav bi ga ponekod (recimo Chavez v Venezueli) spet radi uvedli.

Po mojem mnenju bi moralo zdravstvo, šolstvo, elektrika, vodovod, javni promet, ... biti izključno v državni lasti. Davčna lestvica zelo progresivna, da se lahko to pokrije. To je potem še vedno kapitalizem.
Če bodo šle stvari naprej tako, kot grejo zdaj, bomo pa kmalu dosegli kritično maso revežev (zdaj ali so revni zato, ker nimajo možnosti ali zato, ker so si sami krivi, ni bistveno). Potem se pa lahko zgodi marsikaj. Tudi revolucija.
Umetnost politike je, da predvidi posledice svojih dejanj. Če drugega ne, bi se zato morali zamisliti. In vzdrževati socialno državo vsaj zato, da jih ne zrušijo z oblasti. Če ne najdejo bolj humanističnih razlogov, je tudi ta bolje kot nič.

[Frenkie]

Kapitalizem sam po sebi sploh ni politična ureditev, pač pa ekonomija v praksi. In, če pod (politični) vprašaj postavljaš kapitalizem, potem se v bistvu sprašuješ o ekonomski svobodi. Menim, da želja po večji svobodi (takšni in drugačni) postaja pomembnejša posamezniku, zato mislim, da bo to smer v katero se bo razvijal t.i. razviti svet v prihodnje. Bilo bi lepo, če bi premagali razprtije "levo" in "desno"... kot nakazuje Nolanov diagram (ki mi je dal veliko za misliti).

Tu je treba biti previden: kapitalizem je še kako (lahko) politična ureditev, saj je kot način ekonomije instrument v rokah politike (nenazadnje sta ekonomija in politika tesno povezani, s čimer se ukvarja politična ekonomija). Tudi enačenje kapitalizma in ekonomske svobode ni smiselno, saj je vsaka kapitalistična ureditev tako ali drugače regulirana s strani države, kar pomeni omejevanje ekonomske svobode. Še več: popolna ekonomska svoboda v praksi sploh ni možna, dokler obstajajo države, gospodarstva in združbe med njimi. Dokaz za to je recimo Evropska direktiva o znižanju cen mobilnih storitev, ki je iz vidika mobilnih operaterjev čisto omejevanje ekonomske svobode.

Seveda je dandanes po propadu skoraj vseh realsocialističnih ureditev pojem kapitalizma s konotacijo razredne ureditve družbenih odnosov (prosto po Marxu) povsem zbledel v tem smislu, toda še vedno predstavlja enako filozofijo: stremljenje k dobičku in kopičenju kapitala. Slednje se najbolje vidi v družbah v tranziciji (tudi naši), v katerih je skupina posameznikov prišla do velikega (prej državnega) premoženja in s tem kapitala.

Na splošno je kapitalizem (v širšem pomenu besede) posledica človeške narave in je prisoten že od samega začetka medčloveških odnosov, zato tudi ni za pričakovati, da bo kdaj izginil.

[tracie]

Karkoli že kdo reče je vsakršna stvar, ko enkrat doseže tisto mejo, ki bi ji lahko rekli pretirana, zelo slaba in slej kot prej usojena na spremembo. Sprememba sicer še ne pomeni propada, ampak kadar se pojavijo ekstremi se zadeve tudi izenačujejo ekstremno.

Mislim, da ne bo tako črno, kot nekateri napovedujejo. Konec družbe najbrž ne bo posledica družbene ali ekonomične ureditve...vsaj jaz upam na kaj bolj spektakularnega v smislu kometa ipd...

[deniro]

Kjer je bistven le odnos človeka do sočloveka in varstvo ter uživanje tistega kar nam je dala mati Zemlja.

S tem opisom si se kar približala opisu svetopisemskega raja ali pa utopičnem socializmu, karkoli ti je bližje. Morda si pozabila eno vmesno stopnjo, ki je (bo) potrebna za propad civilizacije kapitalizma, globalizma ali karkoli že imamo in bomo še nekaj časa imeli.

Jaz osebno upam na razsvetljenstvo 22. stoletja.

Nenazdanje to vsi upamo, vendar tistim najbolj bogatim pa ta trenutek res ni do tega, da bi postali vsi enakovredni.

Tudi enačenje kapitalizma in ekonomske svobode ni smiselno, saj je vsaka kapitalistična ureditev tako ali drugače regulirana s strani države, kar pomeni omejevanje ekonomske svobode. Še več: popolna ekonomska svoboda v praksi sploh ni možna, dokler obstajajo države, gospodarstva in združbe med njimi.

Seveda ne. Je pa ekonomska svoboda lahko večja ali manjša. Tako kot osebna svoboda, je v nekaterih okoljih zelo nizka, drugod večja. Kapitalizem nedvomno omogoča večjo ekonomsko svobodo kot npr. socializem. Zato je tu jasno viden trend proti liberalizmu oz. libertarizmu. (Seveda pa ni ostrih mej med takšnimi pojmi.)

Menim, da je kapitalizem veliko večji strup za človekovo intelektualno življenje, kot pa bivši komunistični sistem. Obstaja pa lahko samo na račun surovega, primitivnega človeškega pohlepa, kateri pa je posledica intelektualne zaostalosti oz. volje do moči.

[Frenkie]

Tudi enačenje kapitalizma in ekonomske svobode ni smiselno, saj je vsaka kapitalistična ureditev tako ali drugače regulirana s strani države, kar pomeni omejevanje ekonomske svobode. Še več: popolna ekonomska svoboda v praksi sploh ni možna, dokler obstajajo države, gospodarstva in združbe med njimi.

Seveda ne. Je pa ekonomska svoboda lahko večja ali manjša. Tako kot osebna svoboda, je v nekaterih okoljih zelo nizka, drugod večja. Kapitalizem nedvomno omogoča večjo ekonomsko svobodo kot npr. socializem. Zato je tu jasno viden trend proti liberalizmu oz. libertarizmu.

Se strinjam, ampak sama sem pristaš tega, da določena regulacija mora obstajati, zato popolnega liberalizma ne podpiram. Je pa res, da tudi nekatere socialistične politične filozofije težijo k liberalizmu oz. libertarizmu.

[kai]

Vojna in konc človeštva.

[Smreka]

Zadeve nam uhajajo iz rok, tako da po moje nismo daleč od popolne anarhije, s tem pa seveda propada človeštva...

[*Laura*]

Marx je dejal nekako takole, da bodo delavci spoznali, da so izkoriščani in bodo razvili razredno zavest in strmoglavili kapitalistični sistem.
HM...?! Mislim, da smo že spoznali, da smo izkoriščani. Torej? Kje je strmoglavljenje? Hja, manjka očitno razredna zavest... Vsaj zadostna za kaj takega... Dolga zgodba...

[norolescentka]

niham med anarhijo in tiranijo