Dvomi glede obstoja Boga

[kumrovska]

Ne verujem v boga, vem da obstaja.
LP

Če to veš, si bog. Če ne veš, si človek.
Vedeti, da nekaj, kar je vse, obstaja, zahteva neskončno modrosti, neskončno pameti, neskončen pomnilnik, neskončno inteligenco, oziroma vsaj možnost spojitve/povezave s celoto in črpanje nepopačenih podatkov iz nje, ob predpostavki da se te ne da nategniti=prevarati.

Zakaj? Ker če teh lastnosti nimaš, te lahko kakršnakoli sila, ki bi bila inteligentnejša od tebe in ima možnost vplivati na tvojo presojo, tvoje misli, tvoje občutke, nategne. To, zakaj bi ji bilo do tega, da te nategne in "prisili" v to, da verjameš, da ali bog je ali pa da ga ni, ali pa da je ona sama bog, je pa že višja filozofija in bi bilo treba kak esej za to.

Poanta pa je v tem, da ni prav nobenega dokaza za to, da ima človek sam zavest. To ve vsakdo, ki se ukvarja s kognitivno znanostjo. Kakšni zelo inteligentni rasi morda ne bi bilo preveč težko sestaviti robota človeka, ki ga noben človek ne bi ločil od drugih, razen oni seveda, ker vanj ne bi vtaknili zavesti/duše. Še sam se ne bi ločil od drugih. Čutil bi, čustvoval bi, imel bi funkcijo bolečine, veselja, zaljubil bi se, ko bi se mu v možganih nabralo malo več dopamina in bi imel zraven kakšno primerno deklico zanj. Ta robot bi imel program, da se odziva tako kot človek, imel bi kvantne možgane, ki bi navzven delovali kot človeški. Le ti bi imeli sposobnost upravljati z organizmom tako, kot morda z njem upravlja človeška zavest.

Ti lahko čutiš, da si zavestna. Ampak lahko se zamozavajaš. Lahko si preprosto biorobot v katerega je bil vstavljen program Človek in ki ima program Jaz sem, ki ga stalno opominja, da je on nekaj več kot le telo.

- Ni res. Moje vedenje o bogu je zelo minimanizirano. Ampak vem da je. Nikoli nisem trdila da vem vse, nisem enačila boga (ki je absoluten) s svojim lastnim znanjem. Znanje o bogu ne pogojuje znanje o vsem. Saj ti poznaš svojo mamo, pa jo vendar poznaš v vse detajle? Veš prav vse o njej?

-Vsi imamo svobodno voljo, svobodo odločanja, svobodo izražnja, imamo svobodo izbire. Lahko me kakršna koli sila, ki je inteligentnejša od mene ali pa tudi ne zavede, ampak le če se jaz tako odločim! Če jst to zavrnem, če se s tem ne strinjam, ne verjamem itd. potem mi nič ne more.

- Verjamem da inteligentnejše rase ustvarjajo hudiča in pol, verjamem tudi da marsikdaj kako posežejo tudi v zemeljsko okolje, verjamem da znajo ustvariti marsikatero bitje, tudi človeka. Tak človek bi lahko tudi deloval, če bi ga priklopili na naprave ali pa jih vanj vgradili, ki bi ga držale pokonci. Lahko bi mu tudi sprogramirali čustva ipd. in naredili celo variacijo teh programov. Toda zdaj si pa zamisli planet naseljen s takšnimi roboti in samo eno bitje, ki bi "vsebovalo" dušo, razlika bi bila očitna. Robot se na situacijo odzove kakor mu je bilo dano, človek pa se na situacijo odzove spontano, po svoji volji. Vsi imamo svojo voljo in če nam je volja da se nekomu podredimo, da se nam tako zdi, potem prav, lahko pa to zavrnemo in nam dejansko nihče ne more ničesar vzeti niti dati.



Sicer pa je toliko nejasnosti na zemlji toliko vprašanj na katere ni konkretnih odgovorov. Nekako si vsi želimo osmisliti stvari, tako ali drugače. Jaz si jih tako kot želim

LP

[Boris]

@kumrovska

Ne verujem v boga, vem da obstaja.
LP

Če to veš, si bog. Če ne veš, si človek.
Vedeti, da nekaj, kar je vse, obstaja, zahteva neskončno modrosti, neskončno pameti, neskončen pomnilnik, neskončno inteligenco, oziroma vsaj možnost spojitve/povezave s celoto in črpanje nepopačenih podatkov iz nje, ob predpostavki da se te ne da nategniti=prevarati.

Zakaj? Ker če teh lastnosti nimaš, te lahko kakršnakoli sila, ki bi bila inteligentnejša od tebe in ima možnost vplivati na tvojo presojo, tvoje misli, tvoje občutke, nategne. To, zakaj bi ji bilo do tega, da te nategne in "prisili" v to, da verjameš, da ali bog je ali pa da ga ni, ali pa da je ona sama bog, je pa že višja filozofija in bi bilo treba kak esej za to.

Poanta pa je v tem, da ni prav nobenega dokaza za to, da ima človek sam zavest. To ve vsakdo, ki se ukvarja s kognitivno znanostjo. Kakšni zelo inteligentni rasi morda ne bi bilo preveč težko sestaviti robota človeka, ki ga noben človek ne bi ločil od drugih, razen oni seveda, ker vanj ne bi vtaknili zavesti/duše. Še sam se ne bi ločil od drugih. Čutil bi, čustvoval bi, imel bi funkcijo bolečine, veselja, zaljubil bi se, ko bi se mu v možganih nabralo malo več dopamina in bi imel zraven kakšno primerno deklico zanj. Ta robot bi imel program, da se odziva tako kot človek, imel bi kvantne možgane, ki bi navzven delovali kot človeški. Le ti bi imeli sposobnost upravljati z organizmom tako, kot morda z njem upravlja človeška zavest.

Ti lahko čutiš, da si zavestna. Ampak lahko se zamozavajaš. Lahko si preprosto biorobot v katerega je bil vstavljen program Človek in ki ima program Jaz sem, ki ga stalno opominja, da je on nekaj več kot le telo.

- Ni res.

Ni res da ni res.

Moje vedenje o bogu je zelo minimanizirano.

Vem.

Ampak vem da je.

Ne veš, imaš pa veliko domišljijo.

Nikoli nisem trdila da vem vse, nisem enačila boga (ki je absoluten) s svojim lastnim znanjem. Znanje o bogu ne pogojuje znanje o vsem. Saj ti poznaš svojo mamo, pa jo vendar poznaš v vse detajle? Veš prav vse o njej?

Motiš se, znanje o bogu pogojuje znanje o vsem. Svoje mame pa ne poznam. Si pa moj um domišlja, da jo kar precej pozna, ker mu to paše.

-Vsi imamo svobodno voljo, svobodo odločanja, svobodo izražnja, imamo svobodo izbire.

Imaš, delno. In tu tvegam 0.001 % da se motim.

Lahko me kakršna koli sila, ki je inteligentnejša od mene ali pa tudi ne zavede, ampak le če se jaz tako odločim! Če jst to zavrnem, če se s tem ne strinjam, ne verjamem itd. potem mi nič ne more.

Tipičen primer človeka, ki ga lahko inteligentnejši obrača okoli mezinca. Tisti, ki je obračan, je itak prepričan, da ga tisti z višjo inteligenco ne more obračati, tako da si ena izmed najboljših kandidatk za marioneto.

- Verjamem da inteligentnejše rase ustvarjajo hudiča in pol, verjamem tudi da marsikdaj kako posežejo tudi v zemeljsko okolje, verjamem da znajo ustvariti marsikatero bitje, tudi človeka. Tak človek bi lahko tudi deloval, če bi ga priklopili na naprave ali pa jih vanj vgradili, ki bi ga držale pokonci. Lahko bi mu tudi sprogramirali čustva ipd. in naredili celo variacijo teh programov. Toda zdaj si pa zamisli planet naseljen s takšnimi roboti in samo eno bitje, ki bi "vsebovalo" dušo, razlika bi bila očitna.

V mislih imam robota, pre katerem razlika ne bi bila očitna, ker bi bil toliko kompleksen, da ti s svojim razumom nikdar ne bi mogla niti posumiti, da on nima svobodne izbire. Tudi v računalništvu se npr. trudimo izdelati stroj, ki bi naključno izbiralo števila. Opazovalec potem misli, da se je stroj odločil svobodno. V resnici pa se ni in je le funkcija po kateri izbira izredno izredno kompleksno izdelana. Popolnega naključnega generatorja števil tako ni, ampak laik, pa tudi poznavalec to z natančno dolgoletno študijo ne bo opazil. Oz. verjetnost da bo opazil limitira proti nič. Razen če mu seveda daš pred nos tisto funkcijo, po kateri se stroj odloča.

Robot se na situacijo odzove kakor mu je bilo dano, človek pa se na situacijo odzove spontano, po svoji volji. Vsi imamo svojo voljo in če nam je volja da se nekomu podredimo, da se nam tako zdi, potem prav, lahko pa to zavrnemo in nam dejansko nihče ne more ničesar vzeti niti dati.

To je stvar, ki bi jo "jaz zelo rad verjel", ker mi godi, če se lahko spontano odločam po svoji volji, potem se počutim močnejšega. Dejansko pa ni še nihče neoporečno dokazal, da človek ima svobodno voljo... pogooglaj malo o tem.

[kumrovska]

Motiš se, znanje o bogu pogojuje znanje o vsem.

Zakaj?
Potemtakem znanje o Prešernovi poeziji pogojuje znanje o vsej književnosti. Če ne znaš celotne književnosti, poznaš pa Prešernovo poezijo še nič ne pomeni. Ker očitno ga ne znaš, ne znaš celotne književnosti!

Kakor jaz vidim boga (panteizem gor ali dol), ga vidim jaz. Ni samo bog stvar z različnimi interpretacijami, marsikaj je opaženo v različnih vidikih. Nestrinjanja bodo vedno, še posebej o stvareh, ki niso materializirane.

Glede svobode izbire pa je tako, da ti sam veš kaj si in kdo si in se znaš prepoznat, potem se pa pač odločiš. Tvoje želje so tvoje, tvoje misli, tvoji občutki... Zdaj če imaš v mislih nekega risanega evil guy-a, ki te ima na vrvici in ti v glavo pošilja misli, ti pa potem delaš tako kot ti reče je to tvoja stvar, lahko ga imaš. Jaz ga ne rabim in niti nočem.

Očitno so ti pa robotki pri srcu, lahko si malo pogledaš desteni in idejo zmanipuliranosti človeštva in našega krutega suženjstva , mogoče ti bo pa to domače.

Kakorkoli že, šerat takšne ideje po forumih je kr mal boleče, esejskih odgovorov pa se forumaši ne veselijo najbolje. Tako da jst ostajam pri tem. Vprašanja o posmrtnem življenju, bogu, dušah itd. nas pa itak preganjajo največ sto let na vsake kvatre enkrat, tako da bolje da se osredotočimo na samega nase kakor na stvari na katere so odgovori preveč subjektivni da bi veljali za en takle forum kaj šle za celotno človeštvo.

[Boris]

Motiš se, znanje o bogu pogojuje znanje o vsem.

Zakaj?
Potemtakem znanje o Prešernovi poeziji pogojuje znanje o vsej književnosti. Če ne znaš celotne književnosti, poznaš pa Prešernovo poezijo še nič ne pomeni. Ker očitno ga ne znaš, ne znaš celotne književnosti!

Glede svobode izbire pa je tako, da ti sam veš kaj si in kdo si in se znaš prepoznat, potem se pa pač odločiš. Tvoje želje so tvoje, tvoje misli, tvoji občutki... Zdaj če imaš v mislih nekega risanega evil guy-a, ki te ima na vrvici in ti v glavo pošilja misli, ti pa potem delaš tako kot ti reče je to tvoja stvar, lahko ga imaš. Jaz ga ne rabim in niti nočem.

Koncept Boga si si malo nenavadno zastavila, ali pa ti razumevanje množic ne gredo dobro.
Najprej 2 difiniciji (moji)...
Vedeti, da bog je = imeti neoporečne dokaze za njegov obstoj.
Verjeti v boga = biti 100% prepričan v to, da obstaja, brez da bi imel neoporečne dokaze za njegov obstoj.

Obdelajva 2 koncepta boga.

1.) Zamisli si, da je bog popolnoma vse, vse zavesti skupaj. Vse materialno in nematerialno je nastalo iz njega, on je vse ustvaril.
Praviš, da naj bi potemtakem znanje o Prešernovi poeziji pogojevalo znanje o vsej književnosti. Ne. Znanje o vsej književnosti pogojuje 100% poznavanje Prešerna in vsega ostalega. Ne moreš reči, da poznaš vso književnost, če poznaš le del nje. In ne moreš vedeti, ali bog obstaja, če nisi to sama. Lahko le verjameš.

2.) Zamisli si, da bog ni popolnoma vse, temveč je svojevrstna zavest, ločena od drugih. Zamisli si, da je ta zavest iz nekih materialov ustvarila univerzuum.
Praviš, da naj bi potemtakem znanje o Prešernovi poeziji pogojevalo znanje o vsej književnosti. Ne. Znanje o vsej književnosti pogojuje 100% poznavanje Prešerna in vsega ostalega. Ne moreš reči, da poznaš vso književnost, če poznaš le del nje. In ne moreš vedeti, ali bog obstaja, če nisi to sama. Lahko le verjameš. Ker si namreč lahko "spoznala" nekoga, ki je veliko (recimo 10^100 x) brihtnejši od tebe in se izdaja za boga. V tem življenju, pa še v naslednjih stotih ne boš odkrila, da te vleče za nos.


Glede svobode izbire... nisem imel v mislih zgolj evil guya, ampak pač nekoga, kogarkoli sposobnejšega, ki bi znal s teboj manipulirati. Ampak ti si itak ekstra domišljava in prepričana v to, da s teboj nihče ne more manipulirati, kajne? Tako da zate ni skrbi...

[kumrovska]

Koncept Boga si si malo nenavadno zastavila, ali pa ti razumevanje množic ne gredo dobro.
Najprej 2 difiniciji (moji)...
Vedeti, da bog je = imeti neoporečne dokaze za njegov obstoj.
Verjeti v boga = biti 100% prepričan v to, da obstaja, brez da bi imel neoporečne dokaze za njegov obstoj.

Obdelajva 2 koncepta boga.

1.) Zamisli si, da je bog popolnoma vse, vse zavesti skupaj. Vse materialno in nematerialno je nastalo iz njega, on je vse ustvaril.
Praviš, da naj bi potemtakem znanje o Prešernovi poeziji pogojevalo znanje o vsej književnosti. Ne. Znanje o vsej književnosti pogojuje 100% poznavanje Prešerna in vsega ostalega. Ne moreš reči, da poznaš vso književnost, če poznaš le del nje. In ne moreš vedeti, ali bog obstaja, če nisi to sama. Lahko le verjameš.

2.) Zamisli si, da bog ni popolnoma vse, temveč je svojevrstna zavest, ločena od drugih. Zamisli si, da je ta zavest iz nekih materialov ustvarila univerzuum.
Praviš, da naj bi potemtakem znanje o Prešernovi poeziji pogojevalo znanje o vsej književnosti. Ne. Znanje o vsej književnosti pogojuje 100% poznavanje Prešerna in vsega ostalega. Ne moreš reči, da poznaš vso književnost, če poznaš le del nje. In ne moreš vedeti, ali bog obstaja, če nisi to sama. Lahko le verjameš. Ker si namreč lahko "spoznala" nekoga, ki je veliko (recimo 10^100 x) brihtnejši od tebe in se izdaja za boga. V tem življenju, pa še v naslednjih stotih ne boš odkrila, da te vleče za nos.


Glede svobode izbire... nisem imel v mislih zgolj evil guya, ampak pač nekoga, kogarkoli sposobnejšega, ki bi znal s teboj manipulirati. Ampak ti si itak ekstra domišljava in prepričana v to, da s teboj nihče ne more manipulirati, kajne? Tako da zate ni skrbi...

Okej, lahko bi se tudi reklo da ne verjamem v obstoj boga, če boš tako bolje razumel moj koncept. Ker ne verjamem v strica, ki bdi nad nami in je nevem koliko inteligentnejši od nas, ne verjamem da je on naredu vse nas po svoji podobi itd.

Bog je vse, torej sem tudi jaz in ti in vse ostalo bog in vem da obstajam in vem da ti obstajaš in imam trden dokaz za to. Torej bog obstaja! Vsega pa pač ne poznam, že samega našega osončja ne poznam dovolj dobro, kaj šele celotno vesolje, ostala vesolja, duhovno sfero itd. Ampak itak mam že kle na Zemlji dovolj trden dokaz za obstoj boga.

Manipulaciji od kogar koli pa se pač izogneš tako da vprašaš samega sebe in se poslušaš, deluješ v skladu z lastno voljo. Verjetno pa tudi obstaja možnost da neka določena energija vdre vate in skuša manipulirati s tabo neposredno , ampak če ti to zavrneš in je ne spustiš k sebi, tudi ona ne more pridet do tebe, sicer pa bi bla ta energija skrajno zamegljena, če bi hotela kaj takega, pokvarjena na kratko. Dvomim da bi sploh zmogla kaj takega

Sicer pa sm navedla desteni v prejšnem postu (http://www.desteni.co.za) in tam imaš predstavljeno vso idejo človeštva. Smo sužnji in tudi "človeška" duhovna sfera, torej duše so bile sužnji, bili smo zmanipulirani iz strani druge civilizacije. Ustvarili so človeško telo in nas prepričali da se je dobro utelešat, da se učimo. Pravzaprav pa smo v svojem pravem jazu že itak vsega poučeni itd.
Po tej teoriji smo prav vsi zmanipulirani na tejle prelepi Zemlji, jaz in ti.

Zdej že mau preveč skačem sem pa tja

V glavnem, moj bog je vse in vsi vemo da tole zdaj trenutno obstaja. Obstaja pa še mnogo mnogo več kot je zdaj tukaj. Po moji teoriji smo mi, pravi mi kot duhovno telo in se utelešamo zato da se spoznamo. materija je ravno obratno duhovnemu in če se utelesimo imamo potem 2 možnosti, da se spoznamo ali pa da nas materija zamegli, če nas zmegli potem ne poznamo prav dosti samega sebe. Če bi se dejansko poznali in vedeli kdo smo, potem bi bili zmožni prav vsega in nam ne bi bilo potrebno manipulirat z nikomer, ker bi itak lahko vse dosegli. Morda bi lahko iz same zabave, ampak to bi že pomenilo da se ne poznamo, da ne izražamo več samega sebe ampak našo željo po zabavi, kar pa jaz nisem.

Naša naloga je da se spoznamo, da ugotovimo kdo dejansko smo.

[Boris]

Naša naloga je da se spoznamo, da ugotovimo kdo dejansko smo.

Da bi se to skladalo s tvojo logiko "vem, da bog je" (v konceptu tega, kaj bog za tebe je), bi morala najprej vedeti, kdo si (kako bi sicer lahko vedela, kaj je bog, če še sebe ne poznaš, smatraš pa, da si del boga?... pa se res poznaš?). Jaz nimam blage veze kdo sem, imam pa mnogo empiričnih dokazov, s katerimi lahko približno dokažem, kakšne vloge igram v tej veliki Igri. Nimam pa nobenega neoporečnega dokaza za bilokaj, kot je tudi nima znanost.

Verjetnost gotovega dogodka je enaka 1, ampak gotovi dogodek je znanstveno nedokazljiv, saj vedno obstaja (četudi zanemarljiva) verjetnost, da se nek dogodek, ki se je v določenih okoliščinah vedno zgodil, enkrat pač po "čudežu" ne bo zgodil (npr. zelo verjetno si bila vedno mokra, ko si prišla iz vode... pa kljub temu obstaja zelo mičkena verjetnost, da nekoč pa ne boš (pa ne zato, ker bi si nadela zaščitno obleko, ali ker bi kako drugače "goljufala")). Zdaj sem te naučil del osnov kvantne teorije. Če jo pa sprejmeš ali ne, pa je to tvoj problem.
Če hočeš še malo matematike zraven, pa poglej na wikipedijo...

In mathematics, a probability of an event A is represented by a real number in the range from 0 to 1 and written as P(A), p(A) or Pr(A). An impossible event has a probability of 0, and a certain event has a probability of 1. However, the converses are not always true: probability 0 events are not always impossible, nor probability 1 events certain. The rather subtle distinction between "certain" and "probability 1" is treated at greater length in the article on "almost surely".

Če nekaj skoraj gotovo veš, to ne pomeni, da veš, ampak zgolj da "veš".


Kaj zate pomeni vedeti? Opiši mi. Vključi zraven še verjetnost... če nekaj "veš", kolikšna je potem verjetnost, da se o tem, za kar misliš, da veš, motiš?

Naj povzemem... ti lahko skoraj veš, da bog je. In seveda to velja za "tvoj svet", oz. tvoje predstave o svetu. Podobno lahko ateist skoraj ve, da boga ni.
Moje mnenje je, da niti en niti drug nimata blage veze. Jaz, ki pa to mislim, jo imam pa vsaj malo.

Zadeva se še "zaostri", če privzameva za aksiom, da verjetnost sploh ne obstaja. No, verjetnost v smislu objektivne verjetnosti. Obstaja pa subjektivna verjetnost, v mislih individualnega bitja.

De Finetti's treatise on the theory of probability begins with the provocative statement PROBABILITY DOES NOT EXIST, meaning that probability does not exist in an objective sense. Rather, probability exists only subjectively within the minds of individuals.

Temu analogna zadeva je opisana tudi v slovenščini na tejle strani
http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/povzetki/capra.htm

Torej, ti nikakor objektivno ne veš, da bog je, lahko pa zate, v tvojem Velikem individualnem svetu bog obstaja in ti skoraj veš, da je.

Glede nedovzetnosti za manipulacije... ti si vernica. Verjameš v to, da lahko kar vsakomur (če to želiš) preprečiš, da bi s teboj manipuliral.

[Tysia]

Teoretično se strinjam s teboj, Boris. Ampak...

Glede nedovzetnosti za manipulacije... ti si vernica. Verjameš v to, da lahko kar vsakomur (če to želiš) preprečiš, da bi s teboj manipuliral.

...dvom je sicer dobra zadeva, večinoma nujen in skorajda (ampak skoraj zajca še ni ujel, komaj pa ga je :runningdog: ) absolutno potreben za "bolj svobodno življenje". Če gledamo svet skozi oči znanosti je prav dvom tisto, kar žene razvoj naprej - je gonilo razvoja, ker spodbuja razum in logiko. "Varuje" nas lahko tudi pred večjim delom "manipulacije", ki bi jo sprejeli zavestno.
Če pa človek postane "prevelik dvomljivec" - VERNIK v DVOM, je pa zadeva po mojem mnenju prav tako škodljiva. Zakaj? Ker se lahko izgubi v svetu dvoma, v tem, da ve (skoraj, po verjetnosti gotovega dogodka obstaja odstotek, da resnično ve, ker lahko dvomiš tudi v dvom, itn.), da nič ne ve, in se sprašuje o resničnosti vsega. To ga lahko odtuji od "živeti" življenje.
Dvom je lahko tudi izgovor za sprejem odgovornosti za svoje življenje na primer. "Vera" (poznam kar nekaj ljudi, ki bi jih na hitro lahko določili kot vernike (pa ne v Boga), ko pa bi zadevo z njimi razdelali, pa bi ugotovili, da si z vero pomagajo v življenju, a še vedno v primeru (zanje) zadostnih dokazov podvomijo in so pripravljeni spremeniti mnenje) pa lahko v življenju zelo pomaga in še vedno ne pomeni, da je to vera v "gotov dogodek" (=1), ampak samo približek.

dvom = odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa (SSKJ)

Če ti nekdo napiše, da lahko vsakomur prepreči (če seveda to želi), da bi z njim manipuliral, to ne pomeni, da je vernik. Ni definiral vsega, kar bi potrdilo to, kar si napisal. Je razdelana želja? Je definirano, na kakšen način je mišljena nedovzetnost za manipulacijo? Absolutno? Avtor pozna vlogo podzavesti? Itd.

[UG84]

Sicer pa je toliko nejasnosti na zemlji toliko vprašanj na katere ni konkretnih odgovorov. Nekako si vsi želimo osmisliti stvari, tako ali drugače. Jaz si jih tako kot želim

Ravno v tem je bistvo - pri veri sploh ne gre za to ali ti to lahko dokažeš ali ne. Pravi bistvo vere je v tem, da ti v nekaj veruješ in ne da verjameš. Verovanje že samo posebi ne potrebuje dokazov.

Jaz sem sicer ateist, pa mi je čist razumljivo, zakaj nima smisla izglubljat časa z argumentiranjem. Če človek pač veruje v nekaj, ne potrebuje dokazov, da bo verjel nasprotno.

Vsakemu svoje, jaz pravim [/quote]

[kumrovska]

Da bi se to skladalo s tvojo logiko "vem, da bog je" (v konceptu tega, kaj bog za tebe je), bi morala najprej vedeti, kdo si (kako bi sicer lahko vedela, kaj je bog, če še sebe ne poznaš, smatraš pa, da si del boga?... pa se res poznaš?). Jaz nimam blage veze kdo sem, imam pa mnogo empiričnih dokazov, s katerimi lahko približno dokažem, kakšne vloge igram v tej veliki Igri. Nimam pa nobenega neoporečnega dokaza za bilokaj, kot je tudi nima znanost.

Sebe kot sebe spoznavam, sebe kot neminljivo energijo. Zavedam se da se moram spoznati in tudi delujem v tej smeri. Do določene mere pa se poznam, vsaj toliko se poznam da vem kako delujem in zakaj v telesu katerem sem. Tudi to je bog.

Meni ne rabi znanost iskati dokazov, poiščem jih sama. Vsaj kar se te stvari tiče.

Kaj zate pomeni vedeti? Opiši mi. Vključi zraven še verjetnost... če nekaj "veš", kolikšna je potem verjetnost, da se o tem, za kar misliš, da veš, motiš?

Naj povzemem... ti lahko skoraj veš, da bog je. In seveda to velja za "tvoj svet", oz. tvoje predstave o svetu. Podobno lahko ateist skoraj ve, da boga ni.
Moje mnenje je, da niti en niti drug nimata blage veze. Jaz, ki pa to mislim, jo imam pa vsaj malo.

SSKJ:
1 Vedeti: imeti kaj v zavesti a) na osnovi zaznav obveščenosti b) na osnovi učenja študija c) na osnovi spominjanja itd...
2 Vedeti: imeti v zavesti bistvene značilnosti česa na osnovi lastnih izkušenj
.
.
.

Že sskj večino pove, ni potrebno men razlagat. Spoznanje samega sebe pa pač dosežeš nekoliko težje kakor se naučiš teorijo verjetnosti. Recept za to maš pa sam pri sebi in verjamem da je recept različen pri različnih ljudeh, zato ti ga ne morem kar posredovati.

Jst pač vem da bog je, ker vem da je klele moja roka, pa vem da kruh diši, vidim vodo in ljubim fanta in to je bog. 1+1=2 ane.

To bi blo to iz moje strani, poišči si boga sam, jst ti ga ne bom pred nos tiščala. Itak si pa sam dovolj pametn...

[Mahagonij]

Tako bom rekla: v svojem besedilu nisi imel namena odgovoriti na vprašanje, ki je bilo postavljeno oziroma se nisi niti hotel približati odgovoru, temveč samo malo zavajati.

To je Boris(TM). Nic novega.

Cerkev uči, da so nebeška vrata odprta vsem. Zunaj bodo ostali tisti, ki sami ne bodo hoteli vstopiti - ki bodo sami zavrgli Boga. Bog je namreč velikodušen in vsem daje možnost, da se pokesa, tudi tistim, ki so cel lajf delali pizdarije. Seveda pa vsak v svojem srcu ve, koliko se v resnici kesa. In poleg njega to ve edinole še Bog.

Ce predpostavimo, da to krscanosko prepricanje drzi, in ce je res tudi, da je bog ustvaril vse nas, ter je vseveden(no pac da pozna prihodnost), kako sem lahko kaznovan, ker se ne morem iskreno pokesati za nekatere grehe, ce me je pa bog takega ustvaril. Oziroma bolj osnovno: zakaj bi bog(ki je kao dober) ustvaril neko duso vedoc, da bo taka dusa mocno gresila in se ne bo nikoli mogla pokesati? S tem bi ustvaril zavest obsojeno na vecno trpljenje v peklu...ce to ni zlobno in kruto potem ne vem kaj je.

[Boris]

Mahagonij, po RKC je bog dal človeku izbiro. Dal mu je potencial za biti "evil" in biti "good". Kaj pa bo izbral, tega naj mu bog ne bi vsiljeval. Zato je potem lahko grešnik kaznovan, ker se ne more (raje reciva noče) iskreno pokesati za nekatere grehe.

Lahko celo predpostaviva, da obstaja več dimenzij in veliko verzij tebe (to bo verjetno razumel vsakdo, ki gleda serijo Stargate SG1). V vsaki verziji se lahko odločiš malo drugače. Če je možnosti za odločitev neskončno, lahko bog predvidi, kakšna bo tvoja prihodnost v primeru, da boš ravnal po nekem zaporedju. Reciva, da po brute force metodi preračuna, kakšen boš, če boš nekako ravnal. Pot pa izbiraš sam. Tega, kako se bo n-ta verzija tebe v n-ti dimenziji odločala, naj bog ne bi določal.

[Tysia]

Ce predpostavimo, da to krscanosko prepricanje drzi, in ce je res tudi, da je bog ustvaril vse nas, ter je vseveden(no pac da pozna prihodnost), kako sem lahko kaznovan, ker se ne morem iskreno pokesati za nekatere grehe, ce me je pa bog takega ustvaril. Oziroma bolj osnovno: zakaj bi bog(ki je kao dober) ustvaril neko duso vedoc, da bo taka dusa mocno gresila in se ne bo nikoli mogla pokesati? S tem bi ustvaril zavest obsojeno na vecno trpljenje v peklu...ce to ni zlobno in kruto potem ne vem kaj je.

Če tudi jaz privzamem samo krščansko prepričanje, kot si ga citiral, potem je ena možnost sledeča:
Bog naj bi nam dal svobodno voljo. In to "svobodno voljo" tudi imamo, kar pomeni, da se lahko odločamo svobodno vsaj za tisti del, ki se ga zavedamo. Ker pa je ena sila, ki Bogu nasprotuje "padli angel" ali Hudič, se zadeve zakomplicirajo. Torej se za "prevlado nad človekom" od takrat naprej borita dva: svetla sila ali Bog in temna sila ali Hudič. (Hudič pa tudi ima svojo moč, saj je Padli angel - angelom je Bog podaril moč, padlemu je moč ostala - in morda celo narašča s tem, če pridobi več stvaritev Boga - ljudi - ki se zanj sami odločijo. Je pa tu ena past: Hudič je mojster iluzije.)
Človek pa živi svoje življenje s svobodno voljo, ki mu je podarjena. Vsako sekundo spotoma se odloča, kaj bo sprejel v svoje življenje. In ker je človek, z izvornim grehom, se seveda odloči tudi za "Lažjo pot, Hudičevo pot" ali pač "podleže skušnjavam". Morda sčasoma postane "preveč uživaški", zato vedno znova "SVOBODNO" sprejema odločitve, ki ga vodijo bližje Hudiču. S tem se spreminjajo tudi njegove lastnosti in vrednote. Postaja bolj lakomen - pohlepen, vedno bolj vidi, kako bi lahko "na easy" koga "nategnil" in sam živel zato lagodnje, nauči se še bolje lagati in to tako, da sam sebi verjame,... In tako nezavedno, a še vedno po "svobodni volji" tone proti temu, da ne premore več PRISTNE iskrenosti. In se na koncu sam odloči za Hudiča, vedoč ali pa tisti trenutek nevedoč (se je pa vede odločal vsak trenutek posebaj v preteklosti).
Tako da smo iz tega vidika lahko božje stvaritve, ki pa so igrača ali borba (za nevem kakšno prevlado - moči?) med Bogom in Angelom, ki mu je Bog podaril moč in želi prevzeti prestol ter postati sam Bog - Hudičem.

No, drugače pa je odgovorov (ki so možni) še veliko, če seveda odpišeš koncept krščanskega Boga.

[hippo]

Kaj vas najbolj moti glede predpostavke, da Bog obstaja?

najbolj me moti to, da Cerkev za vse svoje dejanja obtožuje druge, oz. z verskimi vojnami obtožuje druge za začetk vojn, čeprav vse zgodovinske resnice pričajo ravno nasprotno. Zelo zanimiva se mi zdi tudi teorija o tem, da so bili Iluminati ( oz. mogoče še vedno so, kaj pa vem) satanistična skupina, ki je delovala proti cerkvi. v resnici, pa naj bi bili to razsvetljeni ljudje, ki cerkvi niso želeli hudega, vendar so podpirali znanost. Ker se je Cerkev ustrašila njihovih spoznanj in inteligence, so 4 izmed njih ubili in njigova trupla javno razkazali (približno 500 let nazaj , vendar so zopet zgodovinske resnice zelo jasne, da se to JE zgodilo) Iluminati naj tega dejanja Cerkvi še danes ne bi odpustili..... Takrat naj bi nastali novi in temačnejši Iluminati, ki želijo Cerkvi na vrhuncu njihove nemoči vrniti uboj 4h razvetljencev... vse skupaj se mi zdi preveč nemogoče da bi bilo res... ampak je izredno zanimiva tematika; Zakaj se je Cerkev bala 'satanistične skupine' če pa so bili pod varstvom Boga?, Zakaj so morali pobijati ljudi, ki niso imeli vere v Boga, čeprav je Jezus napovedal, da se bo ponovno vrniil, ko bo Krščanstvo zajelo cel svet ( torej bi se moral po logiki cel sver spreobrniti po svoji volji in nikakor ne prisiljeno..) .. no na ti uprašanji pa župnik pri verouku žal ni znal odgovoriti...

Katera je tista lastnost, ki enostavno nima smisla?

Jezusovi čudeži ( voda v vino, gobavec...)

Kaj je tisto nepremostljivo vprašanje, katere odgovor bi lahko spremenil mišljenje v možnost obstoja Boga?

Zakaj vojne? cerkev ima seveda odgovor; zaradi tega ker je človek podlegel Satanu.. ampak vse to je pa res že malo pretirano, če mene kdo kaj upraša...

drugače sama ne vrjamem v Boga kot nekega dedka z brado, ampak boga samega smatram kot usodo, mogoče celo mati naravo. Verjamem ( ne verujem!) v pobudnike in začetnike vere, namreč da so bili dobri ljudje, ki so ljudem želeli dobro, vsekakor pa da niso hoteli, da bi bil danes Vatikan vreden skoraj 50 mio. evrov, medtem ko nekateri stradajo..

konec pridge (prosim, da tiste, ki verjamete drugače, tega ne jemljite kot osebne žalitve, saj ima vsak v sebi drugačno prepričanje glede vere)

[Isis]

Kaj vas najbolj moti glede predpostavke, da Bog obstaja?

Osebno me nič ne moti, ker mislim, da obstaja. Napačen pa se mi zdi način, kako ga najmočnejši ljudje predstavljajo populaciji. Najbolj smešna je tista o hudiču. Ljudje smo se skozi zgodovino bojevali v vojnah, v katerih smo svoje nasprotnike, naravno, označili za najhujše negativce. Zakaj potem tudi Bog ne bi imel nasprotnika? Pa si izmislimo hudiča, pa je.
Že začetne predstave o Bogu so mi osebno povsem zgrešene...

[inaa]

js mislm da bog kot tak ne obstaja, vrjamem pa da vsak v nekaj veruje in tisto, v kar veruje mu pac v taki ali drugačni obliki predstavlja Boga.