Cerkev in krščanska vera/Ste verni ali ne? [Združeno]

[@]

Vzgojena sem bila v krščanski veri, imam vse zakramente, verujem pa na svoj, poseben način, saj me moti predvsem pristop duhovnikov k veri. Že sama maša se mi zdi brezvezna, poraja se mi veliko dvomov, vendar pa kljub vsemu lahko rečem, da sem verna. Verujem v Boga, a ne v takšnem smislu kot ga predstavlja katoliška vera in verjamem, da obstaja nekaj po smrti...

[buba]

Hjoj, sej RKC tudi polno pravic odreka ženskam (in jim s tem otežuje življenja)..Ne samo da ne smejo biti duhovnice ipd. Prepoveduje kakršno koli obliko kontracepcije, splav ni samo greh ampak umor, ločitev je možna zgolj v ekstremnih primerih, če se ta vseeno zgodi in se potem vsak ponovno poroči živita oba (nekdanja) zakonca v trajnem grehu...Pa še polno bi se našlo...(Ironično je najbrž to, da je vseeno več žensk vernih (kristjank) kot pa moških.)
Drugače sem pa sama ateistka.
Kolkr vem so religije v glavnem (predvsem krščanstvu je to zelo dobro uspelo) polno pobrale druga od druge. Krščanstvo je tako polno praznikov in običajev pobralo od poganov (ki jih je potem melo bodisi za heretike, jih pokristjanilo ali pa pomorilo (no, krščanske institucuje ne krščanstvo)..
Bibliologi dvomijo da se je Jezus rodil v Betlehemu, da bi čudežno zdravil (najverjetneje je zdravil bolne), ni telesno vstal od mrtvih ipd. Menda je več kot 80% besed in dejanj, ki se jih pripisuje Jezusu neavtentičnih...
Aja, tudi glede Da Vincijeve šifre...nekaj stavri je resničnih veliko je pa izmišljenih oz. zmanipuliranih.

[smehec]

Nisem popolna ateistka, toda nisem pa "zaprisežena" nobeni konkretni veri, kaj šele verski ustanovi. Proti nobeni veri nimam nič, se bi pa kaj našlo glede njene institucije, cerkve.

Lp

enako je pri meni

[Lollypop]

Sm ateistka! Mam sicer zakramente krsta, obhajila in birme, ampak se nameravam izpisat iz cerkvene skupnosti takoj, ko postanem polnoletna in imam to pravico! Potem se ti tud vsi zakramenti razveljavijo!

[*Ancy*]

js sm tut ateistka.. pa mi je tko čist kul... nimam pa proti nobeni veri kašnih zadržkou!

[smotkA]

Vzgojena sem bila v krščanski veri, imam vse zakramente, verujem pa na svoj, poseben način, saj me moti predvsem pristop duhovnikov k veri. Že sama maša se mi zdi brezvezna, poraja se mi veliko dvomov, vendar pa kljub vsemu lahko rečem, da sem verna. Verujem v Boga, a ne v takšnem smislu kot ga predstavlja katoliška vera in verjamem, da obstaja nekaj po smrti...

Same here

[sAdie]

ateistka (ceprav mam skoraj vse zakramente krscanske cerkve...)
mislim pa, da mora vsak v nekaj verjet...evo, jaz verjamem v svoje sposobnosti....

[pupa17]

Ker se pri polemiki o papezu pojavljajo tudi polemike o tem kdo je veren in kdo je ateist.

Jst sm verna. Vzgojena sm sicer v katoliški veri ampak mi ta ni čist všeč. Tko da mi je vbistvu tut za papeža bul vseen ko ne.
Drgač mam eno svojo logigo v veri

[Ashlee]

Jz pa imam kar nekaj zakramentov (krst, obhajilo, birma), ampak le zaradi družine.
Krvio je predvsem to, da ko sem bila še majhna, sploh nisem o tem razmišljala. Živim pač na vasi in valda je bilo včasih tako, da je bil vsak, ki ni bil veren, čuden in stigmatiziran. Zato sem jaz kot pridna punčka hodila k verouku in vse te zakramente opravila.

Potem sem pa začela razmišljati z lastno glavo in sem ugotovila, da to ni to in nisem več verna. Tako nekako

[januška]

sem verna do določene meje
mislim da skoraj ne obstajajo ateisti, kajti vsak ima nekaj v kar v življenju veruje, pa naj bo to ljubezen, denar, družina ali kaj drugega
mislim da vsak v nekaj veruje da lažje preživi
se mar motim???

[Chica Guapa]

Ja sj jst sm tud z vasice doma Pa v mojem razredu samo trije nismo hodili k verouku. Samo mi ni nihče nikoli težila zaradi tega...kaj šele stigmatiziral...

[Lastovica]

Kaj pa pravite o tem, da naj bi se otrok sam odločil če bo krščen ali ne? Torej ga starši ne bi smeli več krstit, ampak bi se za ta korak odločil, ko bi dopolnil določeno starost? Ker so baje neke debate o tem, da naj bi bilo to krščenje otrok celo proti ustavno?

[Chica Guapa]

Kaj pa pravite o tem, da naj bi se otrok sam odločil če bo krščen ali ne? Torej ga starši ne bi smeli več krstit, ampak bi se za ta korak odločil, ko bi dopolnil določeno starost? Ker so baje neke debate o tem, da naj bi bilo to krščenje otrok celo proti ustavno?

Ja jst sm za to, da bi se moral vsak sam odločiti. Ker če te starši silijo v krščanstvo, pa da morš hodit k verouku-pa se dolgočasiš...


[/b]

[miikena]

Kaj pa pravite o tem, da naj bi se otrok sam odločil če bo krščen ali ne? Torej ga starši ne bi smeli več krstit, ampak bi se za ta korak odločil, ko bi dopolnil določeno starost? Ker so baje neke debate o tem, da naj bi bilo to krščenje otrok celo proti ustavno?

Ja jst sm za to, da bi se moral vsak sam odločiti. Ker če te starši silijo v krščanstvo, pa da morš hodit k verouku-pa se dolgočasiš...

Jz pa proti krstu nimam nič.. sej krst ti pol kasnej itak nič ne škodi... Sama sem krščena, sem bila tudi na 1. svetem obhajilu, sam sem pa v kakem 4. razredu nehala hodit k verouku, pa kasneje ščasoma tudi k maši, ker so me starši hvalabogu razumeli oz. me niso silili k temu ..
V bistvu pa ne vem če verjamem v Boga.. na en način ja, na drug način mi je pa to bedarija, izmišljotina (sej mogoče veste kaj sm misnla s tem.. ali pač ne).
Me je pa zdejle prijelo, da bi šla k maši ( za papeža).. Sam to zato, ker se mi je človek tok smilu, k so ga stalno naokol vlačil, pa tok bogi je že bil.. (čeprov vem, da je sam vztraju pa hotu tko, sam vseen..) Je našu svoj mir, pa šel na lepši plac (po njegovem prepričenju) .. Tko da papež RIP.

[FairyAngel]

Imam celo zakrament birme, torej sem kristjanka, ampak ne hodim k maši. Nisem privržen vernik. Pač družina me je spravla v to kot otroka.

Mislim, da vero čuti vsak v sebi v drugačni obliki. Vsak si jo drugače predstavlja: kot Jezusa, Alaha, Buddo, ..., marsovce, nek notranji glas...itd.... Vsak se kdaj obrne na vero, če ne prej, pa ko je v stiski. Vsak pomisli: "Prosim, pomagajte mi!"

Za vero ne potrebujem nujno nekaj fizičnega (stavbe,knjige, sveče, ljudi...). Tudi, če ti vse vzamejo, ti vera ostane, ker je v tebi!

Pri meni je tudi tako. Bila sem krščena, opravila sem obhajilo in birmo; k verouku sem rada hodila, ker smo imeli dobrega kateheta in nas je naučil tudi marsikaj življenjskega, vendar pa sem že hitro spoznala, da Cerkev ne dela prav in da mi veliko stvari ni všeč...

Verjamem v Boga kot v neko silo, ki vrti ta svet in si ga predstavljam na čisto svoj način. Še vedno se k njemu včasih zatečem, ko imam težave ali potrebujem tolažbo, saj mi je potem lažje. Tu se strinjam z Ledenko - za vero ne potrebujemo materialnih stvari, temveč jo moramo poiskati v sebi.