Cerkev in krščanska vera/Ste verni ali ne? [Združeno]

[BaUcYkA]

js sm pa bla krščena pa tud do birme sm zdržala sm, da pa bi bla zares verna misllm da bolj ne kot ja. Mi je krščanska vera dost zgrešene in ni čisto nič čudnega, da cerkev izgublja št. vernih. Pomojm bi mogl zbrat tolk poguma pa napravt reforme, da bi cerkev postala zanimiva še mladim. Malce mi je smešno ker če ubistvu pomislš je mal za cajtm - je še sredn vek zanjo. Nismo več ovce kt bi se jim dal vse natvezt pa zlahka ustrahvt.
Pa še neki me mot: cerkev nasplošno obsoja istospolno usmerjenost. a pa se ljudje zavedamo, da je ravno tega znotraj cerkve kar precej??? ( pa podobne zadeve: pedofilija itd.)

tudi kontracepcije ne odobravajo... in splava, če se ne motim.

[klarica]

...

[~NIA~]

no

[Frenkie]

Sploh v Sloveniji kjer njeno premoženje ni dosti manjše od državnega.Zato pa se ta klerikalni lobij pri nas vtika v skoraj vsako stvar,tudi tako kjer se praviloma ne bi smel.In kljub vsemu premoženju se še vedno sklicujejo na denacionalizacijo in želijo nova in nova zemljišča

Potem bi pa radi še davkoplačevalski denar, ker imajo kao velike stroške s temi zemljišči in stavbami

Se strinjam s tem. V bistvu bi lahko cerkev razglasili za podjetje leta Zaposleni imajo plačano socialo iz proračuna, ves dohodek je neobdavčen, pa še davka na nepremičnine jim ni treba plačevat. Prav tako pa si lasti skoraj tretjino slovenskega gospodarstva, v lasti imajo tretjino gozdov, nenormalno količino stavb in zemljišč... way too much

najbl glupa se mi je zdela moja nona kr moji mami ni dovolila met bele poročne obleke kr ni bla več devica (js sm mela že 10 mescov) in pol je mogla met zeleno smile sej so ble moderne takat barvne, sam useen no

Sorry, sam jst takim rečem verski fanatiki

[kr.ena]

Jaz imam glede cerkve bolj odnos "vse ali nič". Veruje lahko vsak pri sebi, kar želi. Če pa hodiš v cerkev, krstiš otroke, se poročiš v cerkvi ... itd. - potem pa sprejmi njihove norme ali pa se aktivno trudi, da se spremenijo.
Ne razumem ljudi, ki so blazno proti cerkvi, potem pa se poročijo cerkveno in krstijo svoje otroke - zato, da potem cerkev opleta s podatkom, da je 70% ljudi katoličanov, ker so krščeni. Kao ker je takšen običaj, pa da ne bo babica zamerila in ne vem, kakšni razlogi še.

Jaz nisem krščena (ok, za to nimam nobenih zaslug, se zahvaljujem staršem), ne praznujem božiča in velike noči, ne farbam jajc in postavljam jaslic in še nikoli mi niso iz župnišča izstavili položnice za popravilo strehe. (glede tega se nekateri nonstop pritožujejo, plačajo pa vseeno, da ne bodo župnik zamerili) V cerkev grem pogledat kake lepe freske ali če je pogreb sorodnika ali sem vabljena na poroko. Pa tudi takrat se ne križam, ne odpiram ust in ne darujem denarja, samo vstanem, takrat, ko vstanejo vsi.

Ne moti me odnos cerkve do predzakonskih spolnih odnosov, kontracepcije, celibat, ne vtikujem se v to, če je Marija res brezmadežno spočela in Kristus vstal ... naj vsak verjame, kar hoče. In če pripada neki sekti, naj se drži njenih pravil - ali pa tudi ne; vsak naj sam presodi.
Moti pa me, da gre moj davkoplačevalski denar katoliški cerkvi. In da je cerkev privilegirani kapitalist.

In seveda vse svinjarije iz preteklosti ... pravkar sem prebrala knjigo o reševanju nacističnih in ustaških zločincev po drugi vojni ob pomoči in podpori Vatikana. Cerkev jih je skrivala po raznih samostanih, dokler jih niso diskretno spravili v Argentino. Zahod je pa zamižal na obe očesi, ker jim ni bilo v interesu izročiti Pavelića komunistični Jugoslaviji in seveda se niso hoteli zameriti Vatikanu.

[Aphrodite]

Sem ateistka. Posebej mi gre pa na živce cerkev k je kr neki. Ljudje verjamejo v boga ko ga pa sploh vidli niso pa niti ni dokazano da obstaja. Zame je to verovanje v prazen nič.

glej, mogoče pa verovanje v neko višjo silo daje ljudem uteho, da se ne počutijo osamljene...jaz osebno sem verna pravoslavka in ko molim, molim s srcem in dušo in ne ponavljam nekih očenašev in zdravihmarij, to se mi zdi brezveze, saj s tem ne pokažeš nekih čustev, to je zame nekakšno mrmranje v prazno...čeprav nekaterim (moji mami in fantovi mami) ravno ponavljanje teh besed daje uteho in pomoč...
moje skromno mnenje...

[kr.ena]

Tule je prišlo do zanimivega vprašanja, ki presega okvir tiste teme.
Torej - kaj mislite?
Tiste, ki hodite v cerkev in ste verne - kakšno obnašanje v cerkvi pričakujete od nevernih?
In obratno - tiste, ki sicer ne hodite v cerkev - kako se obnašate, kadar se po spletu okoliščin (poroka, pogreb, krst) znajdete v cerkvi?

Pravkar sem pri sebi opazila manjšo nekonsistentnost: pred letom in pol sem napisala, da vstajam, kadar vstajajo drugi, danes sem pa spontano napisala, da tega ne počnem. Kaj pa vem - očitno se ne spomnim. Možno, da sem kdaj v taki situaciji spontano vstala.
Molila in se križala pa prav gotovo nisem nikoli. Kaj šele dajala prispevke.

[*purple*]

Tule
In obratno - tiste, ki sicer ne hodite v cerkev - kako se obnašate, kadar se po spletu okoliščin (poroka, pogreb, krst) znajdete v cerkvi?

verjetno se obnašam dogodku primerno
vsekakor sem pač tam, stojim, še raje sedim, če je zima zmrzujem, če je poletje se hladim, učas komaj zadržujem smeh ker kakšen župnik nabije take da groza.pač nič posebnega
drugače pa se prekrižam ko stopim v cerkev, ampak ne zaradi cerkve, ampak niti nevem zakaj, to imam vedno v navadi že skos.itek vseeno verjamem v določene zadeve, ampak ne v take kot nam jih cerkev predstavlja.
aja prispevkov pa tud ne dajem, bohnedej da mi pomoli tisto košaro pred nos, hitr dobi nazaj fajn pogled.
aja, drugače sploh ne hodim v cerkev.razen če so kakšni krsti lai pogrebi če lih moram (čeprav na pogrebih sem raje zunaj) in pa jaslce gledat v času božiča

[Zvoncica]

Tule
In obratno - tiste, ki sicer ne hodite v cerkev - kako se obnašate, kadar se po spletu okoliščin (poroka, pogreb, krst) znajdete v cerkvi?

V cerkve hodim edino na potovanjih, pa jaslice gledat. Mi je ful dober filing notri, ful je spokojno, pa vedno razmišljam, da hodijo tja ljudje že stoletja moliti, ko so nesrečni, (kao) so tam ko so ful srečni ob kakšnih porokah, itd. Na maši v cerkvi pomoje nisem bila še nikoli, če bi bila, bi ziher vstala, ne bi se pa križala pa ust odpirala. Da bi pa kar tako malo šla notri, se usedla, pa razmišljala kdovekaj, se mi še ni nikoli zgodilo, pa čisto možno, da se mi bo. Ful mi je eno tako pribežališče, pa vedno razmišljam, "Kok so ti kamni stari", pa kakšne podobne neumnosti

Doma praznujemo Božič, Veliko noč, oboje predvsem zato, da se dobimo z družino. Pa ni noben veren...že ene 3 generacije. Bolj je neka družinska tradicija.

[freaky]

In obratno - tiste, ki sicer ne hodite v cerkev - kako se obnašate, kadar se po spletu okoliščin (poroka, pogreb, krst) znajdete v cerkvi?

Sicer sem bila le parkrat v cerkvi oz. sem poslušala mašo (zaradi pogrebov, enkrat sem šla zgolj iz radovednosti, kako maša zgleda). Kolikor se spomnim sem vedno vstajala, ko so drugi (ne vem, zakaj, verjetno ker nisem želela biti pretirano opažena). Križala se nikoli nisem, prav tako ne molila, pela in dajala denar. Tudi nimam namena tega delat, ker v vsakdanjem življenju tega ne počnem, ne vem, zakaj bi morala v cerkvi. Glede na to da ni nikomur prepovedan vstop in za prisotnost pri maši ni potrebno moliti, peti, dajati denar, ne bi smelo nikogar motiti, če ne dela tisto, kar delajo verniki. Ampak se pa najdejo tudi takšni.

[jullia_]

Meni bi se zdelo precej neumno, če bi videla ateista, ki zraven mene usta odpira kot riba
Edina stvar, ki jo pričakujem je to, da ni moteč element. Če nekdo komaj zadržuje smeh, je to že moteče in nesramno, naj raje ostane zunaj, ker prisotnost ni obvezna.

[merisima]

Cerkev in vera sta dva različna pojma.Sam mi ni pr srcu ne eno ne drugo.Re sm hodila k verouku(kam so me pod finto spravle stare mema pa mtka z njimi).Bla sm dete pa nism sploh vedla o čem se vse skup gre.Pa še fotr je bil v takrat že propadajoči partiji.Pa je blo to treba pred njim jako dobro skrivat.Sam tud k svetem obhajilu je blo treba it, še prej pa se krstit(kot dojenčk seveda zarad fotrovega šihta tu nism mogla bit).Pa je nastala ubitačna panika.Sam se je dobro izteklo, kar se seveda verskih obredov tiče.Pol se jebi s tem veroukom in nedeljsko mašo jebenih 8 let.To mi je bla največja muka.Poslušat neke stvari s kerimi ti že kot frocu nekej vbijajo v glavo in ti spirajo zdrav mozag.Citirajo ti sveto pismo, ker je to kao božja knjiga, a napisal jo je človek dolgo za prihodom krščanstva.Ful me nervirajo ti njihovi zakramenti, za kere jim je treba še plačat!!!i to masno plačat.Pa kaj se župnikov tiče mi tud gadno slabo postane.Pedrofili prekleti!Mi smo meli enga župnika, ki je bil kul pa še nekak smo ga otroci meli radi, aleto prej kot smo meli birmo so gapreselili, nihče pa ni vedel zakaj(zdaj je bil v Ormožu obsojen za 5 let čuze, ker je tam nadlegoval dečka).Pol smo dobli enga bedaka, ki je že na začetku ločil fante in puce, kar se razporedi verouka tiče in smo navohal marsikaj, zarad česa je bil tud on pred kratkim odstavljen iz našega malega kraja.Pa ves čas je zbiral darove za ogrevanje v cervi, ki ne vem, če je do danes sploh postavljeno.Se pa je zato skorej vsak mesec furičkal in igral gay frajera z drugim avtom.Pa še skos je povdarjal, da daje folk pr maši premalo v šparavec.ma P***a pohlepna!Kaj to uči vera?Kaj vera uči pohlepnosti?Kak se jaz spomnem pohlpepnost spada med 7 smrtnih grehov porkaduš!
Pa kak oni dečurliji pr veruki razlagajo o Bogu...Da je dober in pravičen, po drugi strani pa da je strog in brez milosti, da kaznuje.Bog ne kaznuje, kaznuje se človek sam!In tisto nabijanje o 10 božjih zapovedih,a najbolj jih oni kršijo pa se delajo poštenjake.Dejte povedat, če zna kdo odgovor, zakaj je cerkev oblečena od vrha do tal v marmor če je res tak potena?vse jim je sam krinka in folku mečejo blato v oči.Dobro, ajt proti sami veri nima kaj dost...če je kdo veren je pač veren.Naj veruje, če ga to izpopolni...sam naj mene noben ne prepričuje, da grem k maši.Ni šans!
Da prepovedan sex pred poroko...jebem jim ja...Prepovedan splav...ajd sej sm tud sama proti splavu, podpiram ga sam v ekstremnih situacijah...
prepoved uporabe kontracepcije...Ne vidim nč slabega v njej.Kaj bo pol cerkva dajala za preživnino za otroka?Tu v naši okolici mamo družino, ki imata 2 hčerki, ki sta priklenjeni na invalidski vozičknže od rojstva in to sta starša vedela še preden sta se rodili(za vsako posebej), so pa ful verni in sta obdržali otroka, kajti prepričani so, da jih je bog kaznoval in da morajo trpet celo življenje.mučijo sebe in hkrati njih.
Pa kaj se tiče te vere mi je slabo, ko vem, da nam je vsiljena.Mi smo SLOVANI!kolk naših praočetov in pramater so poklai, če jim se niso pokorili in se odrekli boginji Živi in vsem ostalim.Sam še v prejšnih časih pred slovanskimi bogovi so oni imeli drugačno vero.človek je bil bog, kar pa je tud dejansko res.Človek je zmožen dati in odvzeti življenje in le človek sam ima svoje življenje v svojih rokah in ne bog!boga ni, je le plod človekove domišljije!Tolk verskih vojn za to glupost, ki je pralni stroj za možgane primitivnega človeka.sam zdaj ni folk krov sam, ker je veren.Kriva je vzgoja.pač starši so bli v cerkvi pol pa še ortoci in to se ponavlja iz roda v rod.
Kot pravim, jaz nimam nč proti tistim, ki so verni, sam ob živce me spravljajo zagrizeni verski fanatiki.

[Tamarra*]

Imam birmo, krst, obhajilo, tako da po tem gledano sem nekako verna in to. V cerkev ne hodim, ker mi pač ni (razen ob posebnih priložnostih/praznikih). Meni je dovolj, da se doma spomnim na vse, ki jih ni več z nami, pa da kdaj (če se kaj slabega zgodi) sama pri sebi zmolim da bi bilo vse vredu. Drugače pa ne podpiram cerkve glede nekaterih mišljenj.
Sicer pa, meni se vedno bolj zdi, da stare omike, ki hodijo vsako nedeljo k maši največ vejo (če govorimo o teh, ki so doma na podeželju) o vsem kaj se dogaja na vasi, od njih pridejo največji trači ven

[~NIA~]

a.

[*frisko*]

cerkve kot ustanove ne priznvama preveč, krščanskih načel se ne držim (vseh), nekatera so pač bolno patetična in celo primitivna ... sicer pa aktvino sodelujem v naši župniji, predvsem rada delam z mladimi, tistimi po birmi ali pač tik pred birmo, ter jim skušam na tak bolj življenski način in s konkretnimi primeri iz življenja skozi oči vere prikazati pot življenja in skupaj z njimi poiskati cilj, nekaj, za kar je vredno živeti. verjamem v nekoga, ki nas varuje (doživela sem že preveč situacij, v katerih sem res lahko rekla, da imam angela varuha), po drugi strani pa velikokrat podvomim, da nam to nekaj res vedno hoče samo dobro... vse skupaj dojemamkot test vzdržljivosti, preizkušnjo, ki nam je zadana in je bolj kot ne samo od nas odvisno, kako se bomo na tej preizkušnji odrezali. in ja, vsak dan molim zjutraj in zvečer, da bi imela dovolj moči in poguma, da bi ponosno in z zadovoljstvom prišla na cilj. pomaga mi vera (moja, unikatna, ki jo skušam prikazati mojim birmančkom, vendar jim dopuščam toliko svobode, da to pot vsak oblikuje po svoje, po svoji osebnosti...)

moram pa priznat, da malokdo verjame, da sem zares verna (pač nisem ravno dober vzor ljudem, ki me površno poznajo, saj s svojim načinom življenja sporočam marsikaj drugega kot to, da sem po srcu dober človek)