Vaš oče & vi

[trepalnica]

moj ocka je kar avtoritativen... kar rece, tako je... ampak mi da velikokrat prav, ne upa si mi vec "ugovarjati"... po mojem se zaveda, da nisem vec mala in da imam velikokrat prav, ce ne vedno... sem mu pa zelo podobna po karakterju, zelo ga spostujem in cenim, kot oceta in kot cloveka na splosno... mogoce je samo en minus, da ne pove svojih custev, ne more jih spravit v besede, pokaze pa na veliko nacinov, ampak si bi kdaj zelela, da mi pove, da me ima rad, ne le pokaze... pocasi bo verjetno tudi to, pa tudi, ce ne bo, je najboljsi ocka...

[emanuela]

moj oče pa je oče samo na papirju, že večino mojega življenja. pri mojih 7 letih sta se ločila, odšel je z drugo in ima zdaj z njo otroka.kaj češ... tamalo ima najrajši, ji pove da jo ima rad itd, mene pa niti ne pokliče kako sem.ok, lažem, pokliče.ko kaj rabi. drugače pa sploh nimam več občutka da imam dva starša. res pa je, da me malo prime, ponavadi na dogodkih, ko se hčerkice smehljajo s svojimi starši, npr maturantski, valeta itd. jaz sem svojega povabila na oboje, pa ni bilo nič z njega. je rekel da ne, ker je to mešanje družin-sedanje in bivše. mah, v gl., nikomur ne privoščim takega očeta...še ko pridem enkrat na mesec k njemu igra kralja na računalniku....toliko o zanimanju:p

[rachka_]

ja fotri so res kr nekaj za mojega morm rečt, da mi je pričaral najlepše otroštvo, ki si ga lahko majhna punčka želi.. res me je imel ful rad in je bil zelo pozoren in dober oče. pol, ko sem pa prišla v puberteto in ko je doživel par osebnih in službenih neuspehov pa se je to totalno spremenilo.. v bistvu je postalo prav grozno in se stopnjevalo vse do psihičnega mučenja.. no, da nebom šla v detajle.. hvalabogu več ne živimo skupaj.. sicer se je človek (spet) popolnoma spremenil, tako da sva zdaj v umirjenih odnosih. eno leto vmes sicer sploh nisva imela stikov ampak zdaj se stanje izboljšuje.včasih grem tja na obisk in nasploh se več družimo in slišimo, kr sta starša spet skupaj. vsekakor mi je pustil kr nekaj posledic na moji samozavesti in duši.. ampak je še vedno moj fotr

[*cheRry*]

Za naju s fotrom ne morm dlih rečt da mama slab odnos, prej da ga sploh nimama. Se ne pogovarjama, če že kej spregovorima se v naslednjem trenutku skregama. Prov mal mi je mar kaj dela, kje se potika ko ga po cele tedne ni doma. Mogoč se sliši grdo, ampak čist res mi je bol všeč ko ga ni, ker je sproščeno vzdušje doma. Se spominjam da sm ga mela zlo rada k sm bla mala in je biu doma, smo kam šli kot hepi femili..sploh ne vem kdaj in kaj točn se je zgodil da je zdej tk kot je. Se zavedam da sm mu med zadnjimi stvarmi za kire ga skrbi, sicer pa me je letos celo vprašal kir letnik srednje šole sm že-dragi očka, tvoja hčerkica že kr lepo študira-butl!

[Lady_T]

Z mojim atijem sem se ful dobr razumela Na začetku pubertete niti ne tok, samo od 16ega leta naprej pa ful. Nikol ni z mano hodil po trgovinah, ali se z mano učil.. bolj sva se samo pogovarjala (o mojih problemih, o gradnjah, nasplošno o trenutnem dogajanju...). Kar se tiče financ, mi je na vsake toliko dal kaj denarja, sicer pa nikoli nisem imela žepnine ali česa podobnega. Vedno pa sem vedela, da če bom kaj res potrebovala, bom dobila najbolje.
Glede športa sva večkrat šla na sprehod ali na kolo. In naučila sem ga prižgat računalnik in surfat na netu
Ker je bil zelo delaven človek, sva veliko časa preživela skupaj tako, da sem mu pomagala pri npr. barvanju letvic za streho, košnji trave, zlaganju strešnikov...
Sicer pa me je večkrat vzel tudi s seboj v službo (bil je šofer in je delal ponoči). To je bil poseben luksuz, sploh ko sem bila manjša in se mi je zdelo super fajn, da sem lahk tok doug časa pokonc. In on me je moral celo vožnjo poslušat, kaj se dogaja v razredu in ugibat vislice
Ko je zbolel, pa sva se še bolj zaštekala. Z njim sem hodila na vse preglede od prvega do zadnjega, ga pričakala v operacijskem bloku po operacijah, mu previjala rane... in bila zravn, ko je umrl. Bila sva močno navezana drug na drugega. Naslednji mesec bo eno leto odkar je umrl in ga ful pogrešam

[dasha!]

neki podobnga kot je pr * cherRy*, je tut med mano in fotrom. odnosa sploh nimava, fotr je sam na papirju, pa takrat ko hočm kam it. takrat pa igra vlogo vzornega očeta. in to me najbolj razpi*di! pol pa še povrh vsega teži, da se " pogovarjava" sam o tem, kam bi rada šla.ja a tnjega cele dneve ni doma al mene?od doma gre ob 9h zutri, vrne se pa punavad okol 10h zvečer. in če mu kdaj kej omenm to, da ga ni nč doma, začne s tistim, da mu nism nč hvaležna, da služ denar za mene, za mojo prihodnost, da nimam nobenga odnosa do denarja. kaj mi bo denar, če nimam familije ki bi mi stala ob stran in me podpirala? aja pa še to da karkol nardim, nikol ni zadovoljen, v gimnaziji sem odlična,in mi skor zateži če dobim kako trojko. nism problematična, pijem redko,kadim, drogiram se ne. on pa misl, da mam nevem kako družbo in vse najslabše.


z njim se sploh nemorš normalno pogovarjat. ker kokr poweš svoje mnenje, te, ker on itak vse ve in ma zmer prou, zabije u podn, in ti da občutek da si največji degen.res ma za mene čis eno x razmišljanje, in se mu nč neda dopovedat.
da vam povem en primer. men skos neki pridiga, da je zakon da smo loh mladoletni sam do 10h po gostilnah in zuni, kokr js wem je policijska ura ub pounoči?in prav, da nebo plačvau kazni pa da je treba zakone spoštovat. k me ma prou za neumnooo. sam pa, hinavc, kadi v gostilni. poleg tega skos ponižuje mami pa štrajt išče. aja pa da dodam še to, da ga mamo na sumu da ma lubico.woo, če je to res ga niti pogledam ne več. k je on zmer tis, ki pridiga in se dela lepga.

[čivava]

Midva sva pa sicer čist v normalnem odnosu, nobenga krega, tud kašnih pogovorov posebnih nimava, bil je pa paničen takrat ko je setra začela s svojim fantom... pač, mal se je zbal za hčerko... isto je bilo pri meni, sicer me ni nikoli direktno vprašal, raje je spraševal mami, ki pa je več vedela, ker nekomu pa sem morala nekaj povedat a ne...
Sicer pa ima včasih kakšne svoje, kakšni njegovi standardni izpadi kateri mi niso všeč. Tko, midva sva v čisto navadnih odnosih, ne preveč, ne premav...

[gaby_]

jaz mojega očeta včasih ne vidim cel dan, včasih celo dva dni ne. je pač na polno zaposlen. in mu ne zamerim, ker zaradi njega lahko lagodno živim. ampak so pa tudi dnevi, ko je popoldan doma in se dosti pogovarjava. tudi za vikende. z njim imam tak poseben odnos. nikoli mi ni ničesar prepovedoval. je zelo razsoden človek, ve v pravih tenutkih povedati prave besede. tudi z mojim fantom se zelo vredu razume, tudi s sestrinim fantom.

ko sem bila majhna, so mi vsi sosedje govorili, da sem majhen oče. zelo sva si podobna, imava podobne navade. verjetno sva zato malo bolj povezana.
in vesela sem, da se je 'sprijaznil', da tudi njegova hčerka odrašča.

[redlolla]

hmm...jst in moj tata? ma za silo shajamo
hehe

večinoma se pogovarjamo o faxu, pa o zdravju (je zdravnik), učasih greva skupej na kolo....večkrat se skregamo... normalno...

[mikimišššš]

moram rečt, da mi je dostikrat hudo, da imava takk odnos kot ga imava. pogovarjava se nujne stvari, včasih mi je pomagal pri kakšni fiziki, kakšnih drugih skupšnih točk pa nimava. Čez otroštvo sva se super razumela, vedno sva hodila na sprehode pa s kolesom itd. Kasneje pa je ta vez nekako popustila. Ne spomnim se kdaj mui je nazadnje rekel da me ima rad morda kdaj v kakšni kritiki ja mam te rad sam mi totalno uničuješ živce. preveč sva si podobna da bi lahko dobro skupaj shajala

[hubabuba]

No, jst in moj oče se pa dejansko sploh ne poznava. Spoznala sem ga pri 19. letih in to šele takrat, ko sem vložila zahtevek za preživnino (zarad tega sva se menda tud vsega skup ene trikrat vidla). Ker je šel proces na sodišče (žal se ni bil pripravljen takoj izvensodno pogajati), mi je to silno zameril. Tko da z očetom nikol nisem mela odnosa, ga nimam in ga najbrž tud ne bom mela (pa ne, da ne bi šlo z moje strani, ampak bojim se, da enostavno on ni toliko človek, da bi me želel v svojem lajfu).

Najbolj bedno mi pa je, da mi je zameril, da sem ga tožila za preživnino (kot sem rekla - na lep način se ni dalo zmeniti), sploh pa ne upošteva tega, da jst dejansko od njega nikol nisem mela absolutno nič, razen te preživnine. Nobene čestitke za rojstni dan, nobenga izleta, nič. Vem, da ima svojo družino, ampak mislim, da ni bilo potrebe, da me čisto izbriše iz svojega življenja.

[WhiTe_ŁaDy]

ja razumem... jas tut z očetom nimam odnosa.. nikol nisem mela in ga tut nebom mela, čeprav ga morn gledat cele dneve.. na srečo se ne rabim pogovarjat z njim ko se je navado da ga ignoriram že 3 leta. drugače pa ga tak zaj več od oktobra nem tolko gledla na srečo ko grem v avstrijo študirat.

[andrejav88]

jst se mojim očetov super razumem, skor bolš ko z mamo. z njim se da o vsem pogovarja, in vse razume..z mamo je pa druga zgodba...

[Tamala_mrha]

Midva s fotrom mava bolj na izi odnos. Največ se pogovarjava o avtomobilih, igrava badminton, odbojko ali košarko, pozimi smučava, včasih igrava kakšne družabne igre in na mojo pobudo staviva za nekaj eur, da si kaj prišparam (ponavadi jaz zmagam) , razen pri šahu je on tisti, ki je bolj zvit kot jaz. Če sem čisto iskrena, imava z očetom več skupnega kot z mamo, čeprav bi si želela več razumevanja z mamine strani. Ahja, tako pač je ane...

[manculina*]

hmmm... jst se z očetm velik bolš razumem kt z mami, lahko mu zaupam (recimor use), lahko se normalno z njim pogovarjam, kar z mami ni izvedlivo, ker je preveč žiučna in se ji zmeri km mudi... on pa si zame uzame čas, daje mi denar, razume more potrebe, ureja vse u zvezi z elektroniko in dokumenti, šolo... ugl. on je za use