Vaš oče & vi

[candy.]

Ah, kaj pa vem. Nekoč sva se zeloo dobro razumela, res. Zadnje dve leti pa je grozno, nikakor se ne moreva sporazumeti, ves čas se samo prepirava, vedno nasprotuje mojemu mnenju in vsiljuje svoje.. Včasih je tudi rahlo žaljiv in reče besede, ki me zelo prizadenejo. Čudno se obnaša, hitro menjava razpoloženje.. sploh ne morem več govoriti z njim na normalen način.

[Ninč.]

Se razumeva, na čase nekej kokodaka .. bo za preživet.

[xurshax]

Pri meni je bolj tako...Kdaj se super razumevava, lahko se zafrkavava, zna me potolažit in podobno-mi je neka opora. Drugi del časa pa me prav on spravlja v jok, nev da mi miru itd. Tako da je nakako na pol. Ne zgodi se pa da bi me spravil v jok in me potem tolažil-da ne bo pomote
Sicer pa sm mela nekoč boljši odnos z njim. Zadnje čase se bolj razumem z mamo, morda tudi zato ker živim samo z očetom.
Kar se pomoči tiče...Pomagam pri kakšnih gospodinjskih opravilih, gledava tv skupi (pogosto), to je pa tudi vse.

[matjazd]

Sicer nisva skregana, a manj se vidiva bolje je.
Različne generacije ne gremo najbolje skupaj in zato je lepo biti nekje daleč stran.

[lorelaj]

Ah, kaj pa vem. Nekoč sva se zeloo dobro razumela, res. Zadnje dve leti pa je grozno, nikakor se ne moreva sporazumeti, ves čas se samo prepirava, vedno nasprotuje mojemu mnenju in vsiljuje svoje.. Včasih je tudi rahlo žaljiv in reče besede, ki me zelo prizadenejo. Čudno se obnaša, hitro menjava razpoloženje.. sploh ne morem več govoriti z njim na normalen način.

Mogoče preživlja krizo srednjih let? Moj oče je isti, sploh se ne da več z njim normalno pogovarjat. Pomoje je najbolje, da to sprejmeš in ga prenašaš, saj bo čez nekaj let minilo. Škoda bi bilo pokvariti odnos z očetom, zaradi druge pubertete.

[*Kobilica*]

se zelo strinjam z lorelaj. Normalno, da se tudi postaviš zase, samo ne pa požigati mostov, ker bi ti bilo res žal.

Čeprav včasih tudi ne gre drugače upam, da pri tebi ni tako.

[candy.]

Ah, kaj pa vem. Nekoč sva se zeloo dobro razumela, res. Zadnje dve leti pa je grozno, nikakor se ne moreva sporazumeti, ves čas se samo prepirava, vedno nasprotuje mojemu mnenju in vsiljuje svoje.. Včasih je tudi rahlo žaljiv in reče besede, ki me zelo prizadenejo. Čudno se obnaša, hitro menjava razpoloženje.. sploh ne morem več govoriti z njim na normalen način.

Mogoče preživlja krizo srednjih let? Moj oče je isti, sploh se ne da več z njim normalno pogovarjat. Pomoje je najbolje, da to sprejmeš in ga prenašaš, saj bo čez nekaj let minilo. Škoda bi bilo pokvariti odnos z očetom, zaradi druge pubertete.

Hehe, ja, čisto možno bi bilo . Nekajkrat sem se tudi "ponorčevala", da je v krizi srednjih let pa je še bolj vzkipel

[inaa]

vsi pravjo, da sva si na zunej in na noter popolnoma podobna, ampak se se zmer z mami dost dost bols razumeva

kaj pa vem, zmer bl pogost mi gre na ziuce, ceprou ce ga pa ni mi pa tut ni prou

[Satya]

hehe, candy, kjer je dim, tam je tudi ogenj ponavadi... če je tko vzkipel, ga pa mogoče res to matra

[snezinka*]

Js sm pa že od nekdaj bla bolj navezana na očeta. Mogoče zato, ker mi je blo od nekdaj ušeč, da moški kosi travo, žaga drva; naj bi bil boljši voznik avta in naj bi mu v splošnem šport pomenil več). Se spomnim d mi je blo ko sem bla mlajasa (okol 10 let) prav bedno stopit pred štedilnik al pa pomivalno korito, ker sm hotla kaj bolj "moškega počet". Ne vem zakaj, ampk očeta mam kot nek zgled npr. pri vožnji avta (moje veselje, k sm dobila izpit, d sm lohka po cesti divjala, je blo nepopisno) al pa športu.

Z očetom mava zmer kšne politične debate, debate o avtih in fizikalnih zadevah, velik hecov. Skupi hodva u hribe, k sm bla mjhna me je naucu smučat, avto me je nauču upravljat pa traktor tut, hehe Je pa res, d z njim ne razpravljam o raznih čustvenih teževah, ker sm hotla bit od nekdaj sploh pred moškimi neranljiva (za to je bolj primerna mami, pa še ona bolj redko, ker take težave raje rešujem sama in z njimi ne obremenjujem drugih...pač, hočem na ven bit vedno vesela in nikol žalostna).

[MilkyWay]

Prav lepo je brat poste, kjer se uporabnice tako lepo razumete z očetom... Sama namreč tega nisem deležna, ker je moj tata bolj zaprtega tipa, ne govori kaj preveč, njegovo tipično vprašanje je: "Kako si?" in tuki se ustavi... Mogoče je za moje mnenje kriv tudi odnos med mojo mamo in tatom, ker je res nikakav! Po eni strani bi res rada, da bi živela sama z mamo, ker tko več ne gre ...

[candy.]

Prav lepo je brat poste, kjer se uporabnice tako lepo razumete z očetom... Sama namreč tega nisem deležna, ker je moj tata bolj zaprtega tipa, ne govori kaj preveč, njegovo tipično vprašanje je: "Kako si?" in tuki se ustavi... Mogoče je za moje mnenje kriv tudi odnos med mojo mamo in tatom, ker je res nikakav! Po eni strani bi res rada, da bi živela sama z mamo, ker tko več ne gre ...

Enako.. Čeprav pri meni ni več niti vprašanja kako sem. Občasno me mogoče samo pogleda, pa še umika se mi ko grem mimo. Če bi vedela zakaj, bi bilo tudi dobro

[MilkyWay]

Enako.. Čeprav pri meni ni več niti vprašanja kako sem. Občasno me mogoče samo pogleda, pa še umika se mi ko grem mimo. Če bi vedela zakaj, bi bilo tudi dobro

Jaz sem se večkrat vprašala, zakaj je tako... In do kakšnega posebnega pametnega odgovora nisem nikoli prišla. Mogoče je razlog tudi v tem, da imam mamin karakter, sm ful energična, hitra, ostra z besedami... Moj tata je pa ravno obratno, in se zaradi tega sploh ne moreva pogovarjat. Nerodno mi je, ko samo spregovorim z njim . Ne bi vedla zakaj.

Zato ne rečem, da je vsega on kriv, ker se dobro zavedam, da nosim del krivde tudi sama. Ampak nekako se ne morem spremenit. Zdi se mi, kot da prepad med nama samo raste...in raste...in se veča...

[candy.]

Ja, točno tako. Pa večkrat sem tudi poskusila tako, da sem ga kar direktno vprašala, a odgovora sploh nisem dobila.. če pa sem ga že dobila, je bil takšen, da mi je bilo vse skupaj še manj jasno. Je pa tudi pri nama velika razlika v karakterju, ampak vseeno.. še nekaj časa nazaj sva se odlično razumela, kaj pa vem. Pa opažam tudi, da njegovo razpoloženje zelo niha. Enkrat je vesel, drugič kar ignorira, tretjič bi pohodil vse kar vidi..

[MilkyWay]

Ej čisto isto! Mojemu tko niha karakter ...
Vsake toliko ga zavoham, da smrdi po alkoholu (sej ne dostikrat, ampak vseeno), ko smo pri kom na obisku brez težav spije kozarček, dva rakije... Ah, škoda besed...
Vem, da ima tudi svoje osebne probleme, in verjamem, da jih ima fuuul (tako zdravstvene, kot družinske)... Ampak ne moremo mu pomagat, če nam jih ne pove (ne pove jih niti moji mami, svoji ženi )... In če sm iskrena, mu po moje sploh ne bi znala pomagat...