Vaš oče & vi

[lubii*]

Joooj jst se pa s svojim očetom vedno slabš razumem . Sploh me ne razume. Ko sm bla še mlajša sva se še kar razumela, čeprov ni tak človek, da bi se dalo kaj velik pogovarjat z njim. Tud svojih težav mu nisem nikol zaupala...Ampak včasih sva imela vsaj skupne interese...šport mu je ful velik pomenu in vedno je mislu, da bom uspela...in zdaj mene to ne interesira več toliko, bolj se posvečam zabavam, prijateljem...in se mi zdi, da mi kar malo zameri Ampak kar ne razume, da se moje želje in moji cilji pač ne morejo vedno skladati z njegovimi predstavami o mojem življenju...pač bom delala stvari, ki me veselijo in se trudila za tisto, kar se meni zdi pomembno. Želela bi si le malo več razumevanja in ne samo večnega razočaranja v njegovih očeh

[Nadine]

jz svojga tako zelo sovražim da ne vem če bi ga sploh lahko bolj. želim si da ga ne bi bilo, želim si da bi se z mami ločla. naredu nm je tok hudga, skos se kregata, razbijata stvari, pohištvo...varal je mtko... pa še ful drugih stvari... z njim nisem spregovorila besede že več kot eno leto. življenje doma je zame postalo pekel, navzven pa delujemo neka srečna družina ker noben ne ve kaj se v resnici dogaja... sploh nvem kaj nej nardim... mami se pa noče ločt :cry

[Valeria]

Moj ata je super, bil je sicer kar strog do mene, ko sem bila še otrok in kasneje najstnica, sva se pa vedno dobro razumela,zdaj mi popravi kakšne aparature, če se kaj pokvari, pa avto mi k mehaniku pelje, če je treba, da ni treba hčerkici tja hodit.Se mi zdi, da imajo očetje en poseben pokroviteljski odnos do hčera.

[mala_s*]

Jaz pa imam očeta, ki je bil vzgajan v stilu, da je oče glava družine. In zato je tut sam takšen postal. Tak da se mi je muka z njim o mojem življenju pogovarjat, saj mi bo vedno povedal kak naj boljše naredim, ugovorov in drugega mnenja pa ne sprejema. Tak da najini pogovori so precej plitki: kaj se dogaja na TV, politiki in kaj se je komu zgodilo. Torej nič o osebnih stvareh.

[mala_s*]

Sočustvujem pa z onimi, ki so očeta izgubili, saj imam prijateljico, katere oče je naredil samomor in vem da je ful hudo izgubit očeta.

[*hox*]

Se mi zdi, da imajo očetje en poseben pokroviteljski odnos do hčera.

Aha, očkoti so zakon. Js mojga očija včasih ko hoče bit "jezn" al pa kej resnega povedat (kakšno pridigo, haha) vedno tko lepo pogledam pa rečem "glej no oči, sploh nisi resn, poglej k ti gre na smeh" in pol mu gre res.

[misswho]

Moj oči pa zdej kupuje nov avto in si ogleduje tega novega Golfa6, tko da ga prov nič ne zanima kot to in ceu dan po netu išče neke informacije, kje bi blo boljš kupit pa kje slabš;)
Vedno bolj se mi zdi, da sm mu podobna, sej tud jz ceu dan visim na netu pa Golfa 6 bi tud takoj imela...
Da bi ga vsaj kupu;) Si ga bom mal sposodla pa mal manj na netu visela...

[*Kobilica*]

Ja, pa pejdi sama mal se fotkat, če hočeš tega Golfa. Sam rekla bi, da proti 'avtopralcu' bo težko zmagati. Smallprinta se mi pa ne da brati, a bo žirija izbirala al žreb? Verjetno slednje ... tako da se res pejd slikat, namesto da na netu visiš.

mala_s* ti želim, daboš izgubo očeta doživela šele, kob oš že v primernih letih. Tudi mojega je bolezen vzela čisto prezgodaj in še vedno jokam za njim. Samo se ne da pomagat. Na srečo mi je fant stal ob strani skozi vso njegovo bolezen, si pa sploh ne znam predstavljati, kako je naši mami ... Res ne ... ker sta billa zelo navezana, ker je bil tak čudvit človek ... Eh .. zdej bom pa spet jokala ...

[Satya]

hehe, tud naš je že zapalil na to akcijo (no zdej upa, da mu ga bodo dal na posodo, da v tem letu našparamo za novega, hihi).

res mi je hudo za tiste, ki pišete, da ste očkate izgubile tko zgodaj, sploh si ne morem predstavljat, kako hudo je to moj očka je (kot verjetno od vsake ) najboljši na svetu, kadar sem najbolj izgubljena, vedno laufam k njemu. se pozna, da je psiholog, da vedno zlo nevsiljivo in nežno nekak pove stvari, k bi vsakega drugega kar nadrla, če bi jih reku. no, pa moja mama je tudi krasna. oba sta zakon!

[hruška :)]

hm midva očijem se supr razumeva pa ne na tak način, da bi se skos neki pogovarjala pa bla ne vem kakšna zaupnika...on mene preprosto razume, ve kdaj rabim pogovor in je takrat vedno na razpolago (ponavadi še sam reče da me pelje na kavico da mal podebatirava), mava skupne fore ker mava podoben smisel za humor (mami recimo kkšnih šal ne razume in je pol kdaj užaljena)...skratka, ne zamenjam ga ker moj oči je jack

[kAtz]

js sm pa zadnje cajte vidla, da očetu učitno otroci res nč ne pomenijo, ker mu več pomeni njegova ženska, k ga tk suče okrog prsta da je groza.. Prav sovražim jo, ker ga ne spusti nikamor! Še na kavico ne sme it brez nje, ženska bolana.. Poun kufer je mam , zato me je pa minla vsa volja do tega, da bi šla na obisk..
Če ga pa že pokličem, mi pa reče, ja pokliči me, ko boš hotla, pi*** ko ga pa kličem ga pa nikol ni.. Zrajtat si pač ne more, da je mogoč lažje, da bi me on poklico, ko pride iz službene poti.. Prav žalostno je vse skup..

Mam prav tak feeling, da mi je foter sam še u tem pomenu, ker mi daje preživnino.. Niti na rojstni dan se ne more spomnt...

[~NIA~]

[Satya]

moj oči mi s službenih poti vedno prinese kej, s čimer totalno sfali. parfumov se je že naučikl ne kupovat, enkrat mi je pa z rima hotu prinest 'zadnji modni krik' - prodajalke so ga našuntale, da nej kupi tisti modrček, ki se mu dajo menjat naramnice v različnih barvah, in to cacharel. in itak je kupu ful premajhnega, bošček. pa nek kompletek za oblečt, k je bil pa ful prevelik. tko da zdej nosi šalčke in žličke in stvari, ki mu jih naročimo. ampak je superca, ta moj oči.
če ni avta doma, pa ga rabim za aerobiko (zdej ko je sneg) vedno prej prišiba domov al pa se nekak uspeva zmenit, da je avtoček doma. no sej verjetno se bomo kmal poslovil od njega, če bomo res golfa kupil, pol ga pa ne bo dal tko lahko iz rok hihi.

[pepelčica]

Jz se z mojim pogovarjam lih tolko kot je nujno Mislim sej se razumemo in vse samo ki nismo navajeni se neki pogoivarjat preveč. Ma meni je kul tako in njemu tudi verjetno. Glavno da se ne kregamo

[*Kobilica*]

Ja punce, resno, držite se svojih očetov, posebej, če se dobro razumete. Sej tako, če se ne, vas tudi razumem, da se ne boste na glavo postavile. Če ste pa vsaj približno ok, jih pa poskusite včasih tut mal bolje razumet.
Ker to je res ena odgomna luknja, ko ga ni več, ki vam je nihče ne bo mogel popolnoma zapolniti. Ne vaš dragi, ne otrok.