Ustvarjanje družine
Moderatorji: saarijarvi, Dioniz, Sunshine
Googi napisal/-a:sanjaanja napisal/-a:Po mojih izkušnjah si malo moških sploh želi otroka. Vsaj jaz še nisem srečala takšnega, da bi bil nad tem navdušen. Mogoče srečujem napačne.
Drugače pa si ga želim imeti okrog 35 leta, oz. vsaj načrti so takšni. Potem pa kmalu še enega, ker po 40em ne bi rojevala.
oh ja pa so takšni moški. Moj bi jih imel 5Sem mu povedala, da no go. Sej potem bi bilo pa tako, da on na šiht hodi in služi, jaz naj pa za otroke skrbim. Pač vem kakšen šiht ima, že zdaj ful naporen in ne vem kako si predstavlja tip 5 otrok imet.
In ti ga to resno jemlješ?
Pomoje, da če bi žena skrbela zanje, bi jih vsak imel 10. Tisti, ki se bi pa morali polovico dneva z njimi ukvarjati pa niso tako navdušeni nad njimi kot tisti, ki so cele dneve po svetu.
ana27 napisal/-a:Googi napisal/-a:oh ja pa so takšni moški. Moj bi jih imel 5
In ti ga to resno jemlješ?
Pomoje, da če bi žena skrbela zanje, bi jih vsak imel 10. Tisti, ki se bi pa morali polovico dneva z njimi ukvarjati pa niso tako navdušeni nad njimi kot tisti, ki so cele dneve po svetu.
Verjamem, da bi imel veliko otrok, vem pa da si to predstavlja čisto preveč idealno in bi si zagotovo že po prvem premislil o številu. Čisto resno ga seveda nisem jemala, vendar to še vedno ne pomeni, da si ne želi otroka. Mislim, da je bilo o tem govora, da moški niso ravno navdušeni nad otrokom.
Ko pa otroka dobiš, pa verjetno pri vseh malo pade navdušenje, glede na to, da se ti življenje čisto na glavo postavi pa nima veze ali ženska ali moški.
-
Sweet Princess
- Kofetarica
- Prispevkov: 877
- Pridružen: 11. Dec. 2007 20:53
- Kraj: Ljubljana
Ko pa otroka dobiš, pa verjetno pri vseh malo pade navdušenje, glede na to, da se ti življenje čisto na glavo postavi pa nima veze ali ženska ali moški.
Se tem se pa ne strinjam. Že res, da se življenje postavi na glavo, ampak to da pa pade navdušenje je pa čist mim. Prej ravno obratno. Otrok naj bi bil višek veselja - pač the ultimate happiness...Menda
No, vsaj tako pravi moja mami in vsi ki jih poznam ki že majo otroke...Pustimo to kolk dela je pol z njimi, in kolk neprespanih noči te čaka...pač to pride v paketu 
Ja jaz mam pa fanta, ki je na samem začetku že to izreku... v bistvu, oba sva govorila o tem... imena sva zberala.... pa tko, ne vem kr pršla je debata... no tud zdaj govoriva, pač če bo prej kot načrtvujeva se ne bova sikirala, sicer bi pa raje dala še kakšno poroko pa medene tedne mim, pol pa otrok, no ne rečem, da bi ga naredla po poroki, lahko prej, samo da bi to vse skupaj lahko še spravla pred otrokovim rojstvom skozi.
Nekako mava to v planu po mojem diplomiranju, ali pa mogoče malo prej, sicer bi blo pa tud fajn, če bi imela že službo. No sicer pa, vse bo prinesel čas, sploh pa na vse zadnje najprej upam, da bom otroka lahko zanosila...
To je pa zdaj tisti problem, ki zdaj dela probleme že večim parom!!
Nekako mava to v planu po mojem diplomiranju, ali pa mogoče malo prej, sicer bi blo pa tud fajn, če bi imela že službo. No sicer pa, vse bo prinesel čas, sploh pa na vse zadnje najprej upam, da bom otroka lahko zanosila...
To je pa zdaj tisti problem, ki zdaj dela probleme že večim parom!!
Sweet Princess napisal/-a: Otrok naj bi bil višek veselja - pač the ultimate happiness...Menda
Le zakaj
? Mislim, jaz tega nikol nisem razumela - otrok je pač mlad človek, oseba kot vsi ostali, ne pa ena igrača oz. vir zabave ..
Jaz npr. že v osnovi ne maram preveč ljudi okoli sebe, da bi pa še nove delala, ne hvala
Najbolj bizarne se mi zdijo ugotovitve v smislu, da je oseba sebična, če noče imeti otrok
... Halooo... Saj tega otroka sploh ni na svetu, ne obstaja --> ni zigote, ni zarodka, nič.. Sebičen bi bil kvečjemu tisti človek, ki bi otroka že imel, pa se potem ne bi brigal zanj oz. bi ga zanemarjal 
..
Pomoje je Sweet Princess hotela povedat, da naj bi človeka rojstvo otroka osrečilo (pač je izbrala malo klišejske besede 
), ne pa, da ga želiš imet, potem pa ugotoviš, da to sploh ni to. Kot otrok, ki 27. decembra že pozabi na božična darila.
Jst si otroke sicer želim imet, ampak takrat, ko bom tega sposobna. Ne verjamem v tisto reklo, da "it takes a village to raise a child" in zdi se mi neodgovorno spočet otroka, potem pa jamrat, da ga stari starši nočejo pazit in da so otroški dodatki prenizki.
), ne pa, da ga želiš imet, potem pa ugotoviš, da to sploh ni to. Kot otrok, ki 27. decembra že pozabi na božična darila.
Jst si otroke sicer želim imet, ampak takrat, ko bom tega sposobna. Ne verjamem v tisto reklo, da "it takes a village to raise a child" in zdi se mi neodgovorno spočet otroka, potem pa jamrat, da ga stari starši nočejo pazit in da so otroški dodatki prenizki.
Sweet Princess napisal/-a:Ko pa otroka dobiš, pa verjetno pri vseh malo pade navdušenje, glede na to, da se ti življenje čisto na glavo postavi pa nima veze ali ženska ali moški.
Se tem se pa ne strinjam. Že res, da se življenje postavi na glavo, ampak to da pa pade navdušenje je pa čist mim. Prej ravno obratno. Otrok naj bi bil višek veselja - pač the ultimate happiness...Menda
Malo sem se nerodno izrazila. Preden rodiš, se mi zdi, da je prisotno tisto navdušenje, ki je še popolnoma brez odgovornosti (dobro razen tega da je dobro skrbeti za svoje zdravje in hoditi na redne preglede). Z rojstvom pa pride do skrbi, do odgovornosti in pomojem tudi do obremenjenosti, da boš otroka vzgojil po najboljših močeh. Ne rečem, da navdušenje in sreča ne ostaneta, samo z rojstvom se šele pomojem bolj zaveš, da je tista mala štručka popolnoma odvisna od tebe.
Nisem mislila s tem, da ko ga pa enkrat dobiš te pa mine
-
small_star
- Kofetarica
- Prispevkov: 581
- Pridružen: 30. Mar. 2008 11:10
- Kraj: made & heaven
Mi2 sva se enkrat pogovarjala o tem, koliko otrok si želiva. Nekako se oba strinjava najmanj 3. Moj si celo želi same fantke (mogoče zato, ker ima 2 starejša brata). Oba imava pa željo, da bi bil prvi otrok fantek. Kdaj imet otroke... hja no, vsaj še 2 leti ne. Da naredim pripravništvo in vsaj eno leto, da bi bila redno zaposlena. Če pa bi se v teh 2 letih kaj ponesrečilo, pa splava definitivno ne bi šla delat. Moj dragi pa je irak redno zaposlen in glede financ ne bi bil problem.
NiKoLi Ne ReCi NiKoLi
Jst sm odkljukala ta tretjo varianto.
Kr če bo šlo vse po sreči in po mojem planu,bom v roku dveh let imela diplomo in tudi že delala.
Res pa je,da bom tudi jaz nekaj časa redno delala v službi,usaj eno leto,nato pa bo čas za bejbija..
Tudi midva sva se že skor od začetka pogovarjala o otrocih. Oba sva čist nora nanje in imava tudi željo,da bi imela 3.
Večkrat mi pravi,da bi on že kr zdej mel enga..
Če bi zanosila že pred tem bi ga definitivno obdržala, hvala bogu imam ful uredu starše,ki bi me podpirali (tudi njegovi), fant je pa tut že redno zaposlen in glede financ ne bi bil problem.
Kr če bo šlo vse po sreči in po mojem planu,bom v roku dveh let imela diplomo in tudi že delala.
Res pa je,da bom tudi jaz nekaj časa redno delala v službi,usaj eno leto,nato pa bo čas za bejbija..
Tudi midva sva se že skor od začetka pogovarjala o otrocih. Oba sva čist nora nanje in imava tudi željo,da bi imela 3.
Večkrat mi pravi,da bi on že kr zdej mel enga..
Če bi zanosila že pred tem bi ga definitivno obdržala, hvala bogu imam ful uredu starše,ki bi me podpirali (tudi njegovi), fant je pa tut že redno zaposlen in glede financ ne bi bil problem.
MI je zanimivo kako si nekatere predstavljate imeti otroka. No ja, sej sem tut jst včasih mislala, da je drugač. Tisgale o padlem navdušenju ne štekam glih, ker itak se je treba že v naprej zavedat, da je otrok res za vedno. Vsaj upamo a ne . Je res, da si med nosečnostjo čisto drugače zamišljaš kako bo, kako bo fajn... Pa ja, jst po pravici povem, da sem prve tri mesece hodla okoli kot mesečnik. Nespanje, hranjenje, previjanje...non stop, kje je pol še čas, da kej pospraviš, skuhaš, si vzameš trenutek zase. Takrat ga ni in tko pač je. Sej potem se stvari kmalu začnejo spreminjat, otrok raste, se spreminja in starša se veselita vseh njegovih uspehov. Hja, sej vem, sej vsi otroc to delajo, ampak ko tvoj, je še posebno lepo, ker pač do njega gojiš čustva, za katera sploh nisi vedu, da obstajajo in so sploh možna. jst se spomnem, ko mi je mala prvič mal bolj zbolela in sva šli v bolnico. OMG, takrat sva oba mislila, da naju bo konec od skrbi, čerpav je bil "navaden" rota virus. Stvari vsekakor drugače doživljaš kot starš, koker prej, predno to postaneš. Prej sem si vedno mislila, kaj je tako paniko delajo, če zboli, sej so vsi kdaj bolani.
Vsekakor pa zanimanje ne upade. Živiš z otrokom kot družina, ampak to nikakor ne pomeni, da si svoje življenje zavrgu in zdej živiš samo zato, da ustrežeš vsaki njegovi muhi. Je pa res, da se je treba mal prilagajat, ampak če se tega že v naprej zavedaš, ti ni težko. no ko gre v vrtec, greš itak nazaj med ljudi, itak imaš čas za vse druge stvari, za partnerja. Ne vem zakaj velja prepričanje, da partnerska zveza "umre". Umre lahko vsaka zveza, če je ne neguješ in otrok nikakor ni povzročitelj razpada.
. Je res, da si med nosečnostjo čisto drugače zamišljaš kako bo, kako bo fajn... Pa ja, jst po pravici povem, da sem prve tri mesece hodla okoli kot mesečnik. Nespanje, hranjenje, previjanje...non stop, kje je pol še čas, da kej pospraviš, skuhaš, si vzameš trenutek zase. Takrat ga ni in tko pač je. Sej potem se stvari kmalu začnejo spreminjat, otrok raste, se spreminja in starša se veselita vseh njegovih uspehov. Hja, sej vem, sej vsi otroc to delajo, ampak ko tvoj, je še posebno lepo, ker pač do njega gojiš čustva, za katera sploh nisi vedu, da obstajajo in so sploh možna. jst se spomnem, ko mi je mala prvič mal bolj zbolela in sva šli v bolnico. OMG, takrat sva oba mislila, da naju bo konec od skrbi, čerpav je bil "navaden" rota virus. Stvari vsekakor drugače doživljaš kot starš, koker prej, predno to postaneš. Prej sem si vedno mislila, kaj je tako paniko delajo, če zboli, sej so vsi kdaj bolani.
Vsekakor pa zanimanje ne upade. Živiš z otrokom kot družina, ampak to nikakor ne pomeni, da si svoje življenje zavrgu in zdej živiš samo zato, da ustrežeš vsaki njegovi muhi. Je pa res, da se je treba mal prilagajat, ampak če se tega že v naprej zavedaš, ti ni težko. no ko gre v vrtec, greš itak nazaj med ljudi, itak imaš čas za vse druge stvari, za partnerja. Ne vem zakaj velja prepričanje, da partnerska zveza "umre". Umre lahko vsaka zveza, če je ne neguješ in otrok nikakor ni povzročitelj razpada.