Preseliti, ali ne preseliti se

[urska.pavlic]

jaz pa že nekej let živim pri mojem princu.imava spodnje nadstropje, vsa družina njegova je hudo dobra.lahko se pogovarjamo o vsem. drugače pa imam tudi sama polovico hiše 25km stran on tu svojo polovico,važno da uživava in trenutno nama paše tako. :knuddel:

[jagoda-malina]

Jaz se isto nameravam preselit k fantu. Imava to možnost in odgovarja nama tako. Ne misliva celo življenje garat za eno stanovanje, če obstaja druga možnost.

[vis_maior]

jaz sem se preselila k fantu,ki ima v zgornjem štuku urejeno svoje stanovanje. samo mi ni všeč. z njegovo familjo, ki živi v spodnjih dveh štukih ni sicer nič narobe, tut kontakta mamo bolj malo, ampak vseen nočem celo življenje imet občutka, da sem tujec v lastni hiši. oni so lastniki, jaz sem se priselila. zato nimam kej dost besede pri ničemer seveda. in oni bodo vedno držali skupaj. če bova imela s fantom kake spore (kar se na dolgi rok vedno lahko zgodi...), bodo potegnili z njim, jaz bom pa tista "ta grda". babica npr. očetu od fanta še zdaj, po 40 letih, ko živi v tej hiši (priselil se je k fantovi mami), vrže naprej, da kaj bo on govoril, ko tak nič ni njegovo (če gre za kako večjo odločitev glede hiše). in jaz nočem poslušati podobnega.
za zdej je še OK, ko sva še mlada (jaz imam 25 let), dolgoročno pa raje vzamem kredit, pa potem vsaj vem, da je stanovanje res moje, da imam pravico odločanja in da se nihče ne more vtikat v moje življenje, če tega nočem. pač nisem tak tip človeka, ki bi sedel s taščo na popoldanski kavici in kramljal vsem in ničemer, če me razumete...

[v-e-s-n-a]

Se strinjam s tabo.

Tudi sama ne bi zelela tako ziveti oz. skos razmislati o tem, da dejansko nic ni moje, da nikjer pri nobeni stvari nimam besede in da tudi ce imam lastno mnenje, ga drugi ne bodo upostevali...ker bi bila pac priseljena.
Ne hvala za to.
In ce se fantovemu ocetu to dogaja se sedaj po vec 10 letih...bi se pomoje njegova zgodba znala ponoviti tudi na tebi. Zato, bi jaz sla cimprej stran od tle.

Pravijo, da nikoli ni fajn, ce ti lahko tasca v copatih pride v stanovanje.

[ana27]

Pri mojem bivšem sta pa tašča in tast vedno potegnila z mano in ne s fantom in vedno sta upoštevala tudi moje mnenje. Niso vsi takšni bav bavi.

[v-e-s-n-a]

...ja, mogoce na zacetku.....slej kot prej pride na plan njihova prava narava Sicer pa nima veze...jaz tako nebi mogla zivet. Niti v isti bajti, niti na isti ulici.
Na svoje, in pika!

[Ajča]

...ja, mogoce na zacetku...

Ah daj no, niso vsi isti.
Se zmeniš za pravila, narediš ločen vhod in konec. Če so vsi člani hiše fer in normalni, ne vidim razloga zakaj ne bi laufalo.

[tmis_]

Če se ima že takoj na začetku v glavi idejo, da je tašča neka čarovnica, ki samo čaka, da bodočo snaho zajebe, potem je logično, da z njo ne moreš imet normalnega odnosa.

[vis_maior]

ne gre za to, da s taščo ne bi imela normalnega odnosa. najin odnos čisto štima. Problem je, da če se preseliš v isto hišo prov zares, vlagaš svoj denar v obnovo in vzdrževanje, potem to narediš za celo življenje. in v 30 letih se lahko marsikaj spremeni. še vedno so pa lastniki oni, stanovanje je v njihovi hiši in jaz nimam do njega nobenih pravic. zato se mi zdi tudi škoda karkoli vlagat, pa čeprov bi bilo stanovanje zelo potrebno obnove. ker si želim na svoje in se mi zdi to metanje denarja stran in ga raje špram za svoje stanovanje. prodat tega stanovanja itak ne bova mogla, ker je v bistvu v lasti fantove tete, ki je poročena, se pravi tut z dedovanjem stanovanje pripade njeni novi družini. complicated...

ne bi pač rada, da nekdo nadzira moje življenje, zaradi tega sem se v prvi vrsti sploh odselila od doma, pa mi tudi tam ni nič manjkalo in imam s starši lep odnos. odkar sem se odselila pa še boljšega. fajn je pač met svobodo, da obiščeš družino takrat, kot ti paše (kar je pri meni skoraj vsak dan, ker se res dobro razumemo, pa še usput mi je iz službe), ko ti pa ne paše, ti pa noben ne more gor uletet v copatah in kaj od tebe pričakovat (pa tut če gre za prijazno povabilo na kosilo...včasih pač paše, da te nihče ne moti).
zato mislim, da je najboljše za vse, če vsaka družina živi na svojem, tudi odnosi so tako pomoje veliko manj napeti,ker si lahko ljudje odpočijejo drug od drugega.

tudi gradnja takih velikih večdružinskih hiš je neka taka naša (mogoče evropska) posebnost. npr. v južnoafriški republiki so vse hiše lepo pritlične in enodružinske,ko si ustvariš svojo družino oz. si pač dovolj star, se razume, da greš na svoje, v svojo hišo ali stanovanje.

[Ajča]

Narediš prepis lastništva, recimo spodnja dva nadstropja od staršev, zgornje od hčere/sina. In na koncu tudi, če se ločiš, dobiš polovico premoženja, četudi si priseljen/a.
Dedovanje stenovanja pripada tistemu, ki se ga določi, ampak kdor je pameten bo stanovanje raje kao "kupil" kot pa ga dedoval (manj € vzame država)

[v-e-s-n-a]

....Če so vsi člani hiše fer in normalni, ne vidim razloga zakaj ne bi laufalo.

svasta se lahko spremeni v vseh teh letih, ko zivis tako nad starsi svojega fanta ali svojimi starsi....sicer lahko se ne spremeni nic, ampak poznam kar nekaj primerov, ko tako zivijo in samo enemu paru po vec letih res ne serjejo po glavi.

Najprej ''nehote'' hodijo gledat kako imas pospravljeno stanovanje, kaj kuhas za kosilo (sebi) in njenemu sinu, potem 1x pridejo otroci in nekak je marsikomu logicno da ga bos puscal starim starsem (ce ne tebi pa tvojemu fantu, da bodo otroci pri njegovih starsih) ker zakaj bi placeval vrtec, ce lahko mam varstvo zastojn, potem ti zacnejo pilit mozak z vzgojo....ipd....

meni osebno....ne hvala!!! Vam pa kakor komu pase!

[*mala*]

To je pa problem, ker kar prenašajo sranje in ne povejo na glas, kar jih moti. Saj niso starši neke pošasti. Včasih se še sami ne zavedajo, kaj počnejo narobe in jim je treba jasno in odločno povedat, kaj delajo narobe. Ne pa bit tiho in pizdit kakšni so. Če so skulirani starši, mislim da se da vse zment na nek normalen način.

Meni niti na misel ne pade, da bi si šla jemat kredit za vsaj 15 let. In nebi imela od teh 15 let nič (pa ravno najlepša leta v življenju se sekirat za vsak evro in si nič večjega privoščit). Na srečo imam mami, ki se zaveda da mladi in stari niso za skupaj in da rabimo mladi svoj mir, tako da brez problema živiva pri meni, da ne omenjam kako ogromno bo stanovanje v najinem nadstropju
Moram rečt, da imam precej moderno mami (kjub temu, da je stara 50 let), imava praktično iste poglede na vzgojo otrok, tako da vem da ne bo sranja delala kle. Fantova isto. Plus ugodnost, da sta otroka kak teden pri njima, je fenomenalna

[Stripy]

Mene pa res zanima mnenje tistih, ki se tok zlo otepajo življenja v isti bajti s straši. Ok, štekam vse, kar vas moti in skrbi... ampak, kako za vraga se rajš zapufaš za 15-20 let za eno stanovanje, ki niti ni nevem kaj+ zraven plačuješ vrtec (ki btw, tud ni glih neki pocen), običajno ma še vsak od partnerjev vsak svoj avtomobil, plus pač kar rabiš čez mesec za preživet se?

Rajš si zakreditiran do amena, da se vn ne vidš, kot pa si urediš stanovanje pr starših, če maš to možnost?

Pa ne me narobe razumet, ampak kake službe bajne mate vi to, da tkole razmišljate?

[Ajča]

Najprej ''nehote'' hodijo gledat kako imas pospravljeno stanovanje, kaj kuhas za kosilo (sebi) in njenemu sinu, potem 1x pridejo otroci in nekak je marsikomu logicno da ga bos puscal starim starsem (ce ne tebi pa tvojemu fantu, da bodo otroci pri njegovih starsih) ker zakaj bi placeval vrtec, ce lahko mam varstvo zastojn, potem ti zacnejo pilit mozak z vzgojo....ipd....

Mogoče si spregledala besedico normalni, ker pri nas to ne velja za normalno. Moji starši spoštujejo zasebnost in ne bi šli gledat v moje stanovanje, vzgoja je moja skrb in vejo da imam drugačna prepričanja ter mišljenje kot oni, že pred časom so mi rekli, da ko bom imela otroka naj kar omislim, da ga bodo oni pazili. Iz svojih izkušenj vedo, da je otroka najbolje dat v vrtec, ker mene en let niso dal in je bilo kar pestro . Sama nimam razloga, da ne bi izkoristila 140m2, ki mi je namenjenih
Se strinjam s Stripy in *mala*

[Mimi_M]

Pa ne me narobe razumet, ampak kake službe bajne mate vi to, da tkole razmišljate?

Jih nimajo
In ko jo bodo dobili, jim bo šele postalo jasno, da se tudi zakreditirati ni tako enostavno - prvi pogoj je služba na nedoločen čas, ki jo redko dobiš prej kot po dveh letih, potem pa kar lepa vsota privarčevanega denarja, če hočeš sploh dobit kredit - lastna udeležba.