Preseliti, ali ne preseliti se

[orhideja1]

Kaj bi ve storile, če se s fantom ne bi mogle sporazumeti kje bosta živela? Recimo, da bi si ve želele živeti nekje kjer bosta popolnoma sama + otroci, če se vama rodijo, medtem ko fant vstraja, da se preselite k njemu, in da si stanovanje uredita zgoraj pri njegovih starših.
Bi vstrajale pri svojem in bi živela vsak na svojem, ali bi se prilagodile, oz. ali imate še kakšno drugo rešitev?

[*mala*]

Odvisno. Ali imata dovolj financ za življenje na svojem? Oz. da bi z lahkoto odplačevala kredit. Kakšen je tvoj predlog za skupno življenje? Kako do lastnega stanovanja/hiše?

[orhideja1]

Jaz že živim na svojem v svojem stanovanju, a se on noče preseliti k meni.

[*mala*]

In kakšne razloge proti vselitvi v tvoje stanovanje je on podal?

[orhideja1]

Nobenih posebnih, kot da on je tam doma in bo tam ostal. Da se mu zdi nesmiselno plačevati najemnino ali kupovati stanovanje, če ima on vse to doma, da ne vidi nobenega razloga za selitev stran od doma.

[maniac]

A pa stanovanje, v katerem živiš je prav v tvoji lasti ali plačuješ najemnino zanj? Kakorkoli, jaz bi si na tvojem mestu mislila, da imam maminega sinčka in bi s takim težko bila. Življenje pri starših ni zame in tukaj ne bi popustila.

[barbkaa]

Nobenih posebnih, kot da on je tam doma in bo tam ostal. Da se mu zdi nesmiselno plačevati najemnino ali kupovati stanovanje, če ima on vse to doma, da ne vidi nobenega razloga za selitev stran od doma.

kaj je ful navezan na svoje sorodnike, starše? ker lej, dobre strani so, da ko bosta imela otroke, da bo vedno nekdo za varstvo, druženje, itd. hkrati pa, če so malo bolj vsiljive sorte, bodo komentirali vajino življenje, njemu bodo neprestano predlagali stvari... če pa so kul, potem pa nevem...

pogovorita se, razloži mu, da je to res tvoja želja.

[*mala*]

maniac- jaz sem razumela, da je ona v najemniškem stanovanju.

Jaz pa čisto razumem njenega fanta. Noče plačevati najemnino celo življenje ali pa kredit 20 let. Jaz sem ista. Če imam možnost si nekje urediti stanovanje pri starših, se nebi na silo odseljevala in bla tako 20 let obremenjena s kreditom. Seveda pod pogojem, da se s starši razumemo in da oni razumejo, da se ne vtikajo v najino življenje.

Zakaj pa avtorica teme noče jit k njemu domov? Kakšne so ovire?

[nanamiša]

Prvo kot prvo ne preseli se k njegovim staršem! To je najslabš kaj lahko narediš ker se slej ko prej pojavijo problemi ker 2 generaciji/družini težko živita skupaj. Pa čeprav gre za njegove starše. Ti si moraš s partnerje ustvarit svoje življenje!
Kolko je pa star fant? Ker če str npr 20 let se da pol mogoče malo razumet to, da ga je še strah živet na svojem ker je velika obveznost. Če se pa bliža 30. letom bi pa začela dobr razmišljati kaj sploh lahko pričakujem od njega v prihodnosti.
Samo kolikor vidim je še precej nezrel če razmšlja da bo on celo življenje pri mamici, kjer ne bo potreboval kaj plačevati.

[nanamiša]

maniac
Jaz pa čisto razumem njenega fanta. Noče plačevati najemnino celo življenje ali pa kredit 20 let. Jaz sem ista. Če imam možnost si nekje urediti stanovanje pri starših, se nebi na silo odseljevala in bla tako 20 let obremenjena s kreditom. Seveda pod pogojem, da se s starši razumemo in da oni razumejo, da se ne vtikajo v najino življenje.

Moraš se enkrat postaviti na svoje noge ter se ločiti od staršev. Družino si moraš ustvariti na svojem!

[jullia_]

To ni čisto res. Pohlevnih ovc gre veliko v en hlev. Je pa res, da je treba vnaprej dobro premislit in trezno ocenit, če je sobivanje mogoče.

[*mala*]

Prvo kot prvo ne preseli se k njegovim staršem! To je najslabš kaj lahko narediš ker se slej ko prej pojavijo problemi ker 2 generaciji/družini težko živita skupaj. Pa čeprav gre za njegove starše. Ti si moraš s partnerje ustvarit svoje življenje!
Kolko je pa star fant? Ker če str npr 20 let se da pol mogoče malo razumet to, da ga je še strah živet na svojem ker je velika obveznost. Če se pa bliža 30. letom bi pa začela dobr razmišljati kaj sploh lahko pričakujem od njega v prihodnosti.
Samo kolikor vidim je še precej nezrel če razmšlja da bo on celo življenje pri mamici, kjer ne bo potreboval kaj plačevati.

A če pri mamici živiš ni treba pa nič plačevati? Stroški se lepo delijo na pol in to je to. Meni lastno stanovanje ne pomeni veliko. Dandanes itak delaš do 5ih popoldne (če začneš delati ob 9ih), prideš domov, doma malce urediš stvari in greš že skoraj spat. Čez vikende pa itak čimveč izven stanovanja/hiše boljše je. Da bi zaradi teh par uric na dan (spanje ne štejem) si zamorila celo življenje- ma ni šans. Seveda odvisno od dohodkov. Če ti kredit ne predstavlja problema, potem kar. Da bi se pa zato omejevala pri drugih stvareh, pa odpade. Konkretno potovanja: najlepša leta svojega življenja si zakreditiran, ne potuješ toliko kot bi lahko (če je želja seveda), paziš za vsako stvar ki jo kupiš. Kaj šele če izgubiš službo? Kaj pa potem?

Seveda vse to, ob pogoju, da se razumete s starši in vas pustijo pri miru. Pri nas se tega zelo dobro zavedajo in sem 99% da bi nama dali mir. Pa tudi prav pride kakšna varuška ali pa za otroka pobrat v vrtcu (ker pri nas vrtci le do 4ih delajo).

[orhideja1]

A pa stanovanje, v katerem živiš je prav v tvoji lasti ali plačuješ najemnino zanj? Kakorkoli, jaz bi si na tvojem mestu mislila, da imam maminega sinčka in bi s takim težko bila. Življenje pri starših ni zame in tukaj ne bi popustila.

Plačujem najemnino. Ne gre se za življenje pri starših. Imela bi svoje stanovanje. Ne vem zakaj takoj omenjate mamine sinčke. On mame sploh nima več žive. Gre pa se za njegov dom in od tam noče. Jaz pa bi rada ostala tukaj kot sem.

[orhideja1]

Prvo kot prvo ne preseli se k njegovim staršem! To je najslabš kaj lahko narediš ker se slej ko prej pojavijo problemi ker 2 generaciji/družini težko živita skupaj. Pa čeprav gre za njegove starše. Ti si moraš s partnerje ustvarit svoje življenje!
Kolko je pa star fant? Ker če str npr 20 let se da pol mogoče malo razumet to, da ga je še strah živet na svojem ker je velika obveznost. Če se pa bliža 30. letom bi pa začela dobr razmišljati kaj sploh lahko pričakujem od njega v prihodnosti.
Samo kolikor vidim je še precej nezrel če razmšlja da bo on celo življenje pri mamici, kjer ne bo potreboval kaj plačevati.

Ne gre se za preselit k njegovim staršem, ampak samo v isto hišo. Sicer ima živega samo še očeta, ki živi v spodnjem štuku. Pač jaz želim biti popolnoma na svojem, ker sem človek, ki me moti vsako prilagajanje nekomu drugemu in žal hočem vse imeti tako kot meni paše. Njemu pa se zdi neumno plačevanje najemnine, ker ima doma možnost dobit in tudi bo dobil, če bo doma ostal celo novo hišo.

[*mala*]

V tem primeru čisto razumem tvojega fanta. Saj bi bilo tisto nadstropje popolnoma vajino. In po čem bi se bilo treba prilagajati očetu?
Nič bolj kot v stanovanju, ko ni ravno prijetno, če preveč ropotaš ponoči. Če se razumno dogovorite, ne vidim problema. In popolnoma razumem fanta, da noče plačevati najemnine, ko pa ima doma že nekaj svojega.
Pomisli, koliko denarja bi tako prihranila za ostale stvari.