Pregledovanje mobitelov

[arnela]

Tu pa tam me zamika da bi mu pregledala mobitel, ampak se uprem, ker ga tudi on meni ne (kolikor jaz vem). Priznam pa da sem rabila kar nekaj casa da sem se tega navadila

[Trouble]

Mi2 si ne gledava telefonov. Če sva skupi si itak poveva kdo pa kdaj je poslou.. To je pa to..

[_vampirk'ca]

jz pa včasih pogledam, ampak ne zato ker bi iskala lubice ampak iz dolgčasa.

Jst tega ne razumem. Jst se tujih mobitelov ne dotikam, ne glede na razlog. Se najmanj pa bi se iz dolgocasja.

v bistvu mobitel mojga dragega zame ni tuj telefon, ker mu jz dostkrat posodm mojga, rečem nj sam vzame ven kakšno številko al pa si kaj prek bluetootha pošlje...in tut jz loh njegovga vzamem.sej itak pred mano ničesar ne skriva...ne vem zakaj bi se kterkoli sekiral če mu drug pipne telefon.midva sva skupej, nisva vsak zase oseba s svojim skrivnim življenjem.ne gre za nadzor ampak za to da je mobitel pač stvar, ki ne skriva pred partnerjem neke umazane igrice.

k sva začela je mel tut na računalniku geslo, zdej ga nima več ker ve d jz vedno pogledam na internet kdaj mam vlak in tko...tut če bi cel računalnik prebrskala ne bi našla nč spornega in se ne sekira.sej ne d si vse poveva ampak...ne prikrivava si ničesar, ne rabva komplicirat z dotikanjem stvari. k sva šla vn učeri je mel cel večer moj telefon, ker sm pač pred odhodom rekla joj dj še moj telefon uzem...pa mislm d itk ve d nč tazga ne počnem in niti ni pogledal v telefon.pa tut če bi, pa kaj.

[jullia_]

Razlika je med tem, da pogledaš na njegovem računalniku vozni red vlakov in brskanjem po njegovih mejlih.

Mislim, da nikogar tu ne moti, če si fant/punca sposodi njegov telefon, ker je njemu/njej zmanjkalo baterije. Ampak ne se sprenevedat, da je to enaka situacija, kot če partner vzame telefon in za svaki slučaj prebere msge.
Saj nihče ne trdi, da je mobitel sveta krava, ki se je dobesedno ne sme nihče fizično dotaknit. Ampak razlika je med upravičeno uporabo in brskanjem z namenom nadzora.

[Mahagonij]

Ker je telefon od tipa, ni tuj telefon? Kaksen absurd. Tvoj ni, torej je tuj.

Ma to je isto sranje kot branje tuje poste moralno gledano, razlika je samo psiholoska, ker ti za branje SMSov ti ni treba nepovratno poskodovat fizicne ovojnice informacije(kuverto). Tko da ima pol folk manj slabe vesti.

[Mravlca*]

Berem msge in tudi on moje. Samo tu ne gre za iskanje kakšne prekrite vsebine ampak ko je komu od naju dolgčas vzame telefon od drugega in prebira (ali celo prebirava skupaj) ker tako ali tako veva da nimava kaj za skrivat. Prej se ob kakšnih izjavah nasmejiva

[_vampirk'ca]

Berem msge in tudi on moje. Samo tu ne gre za iskanje kakšne prekrite vsebine ampak ko je komu od naju dolgčas vzame telefon od drugega in prebira (ali celo prebirava skupaj) ker tako ali tako veva da nimava kaj za skrivat. Prej se ob kakšnih izjavah nasmejiva

ja...točno tako =) pač...prebereš, al pa clo skupi.itak pa so skor vsa sporočila od mene...in ne, ni absurd d je tipov telefon tuj, ker...ah, ne vem kako nj to razložim.pač sploh ni razloga zakaj ga nekdo neb smel prjet...ne vem, očitno nekaterim telefon zlo velik pomen in postanejo skor bolni če se njihov/a partner/ica dotakne mobilca...mar skrivate pet različnih varanj?mate kakšne posebne kode v telefonu, recimo kodo za alarm od predsednika države? ne vem zakaj to tolk čudn sprejemate, pač men tut nč ne pomen če vidm d je mojga klical kolega ta in ta...itak mi bo tko al tko sam povedou če sta se kj pomembnga zmenila al pa če kam gre...

[rammsteingirl]

ne vem, telefon je pač moj in ne maram, da mi kdor koli šari po njem, čeprav na njem ni nobenih tajnih podatkov.

[jullia_]

Meni se branje smsev zdi prekleto podobno prisluškovanju. Tip (ali jaz) je imel pogovor takrat, ko me ni bilo zraven, briga me, kaj se je menil. Če je imelo kaj veze z menoj, mi bo že povedal.
Pa ni fora v tem, da bi kdo kaj skrival, ampak nisva pa siamska dvojčka, ki bi morala bit seznanjena z vsem, kar je drugi povedal, napisal ali mislil.

[~NIA~]

[Aloha]

itak pa ni potrebe ker mu pregledam seznam klicev in poslanih sporočil konc mesca, ko dobi izpisek, pa še to le na njegovo željo, ker mi hoče dokazat kok smsjev mi pošle pa kok me kliče.. ker dejansko je tam samo moja cifra..

Zakaj ti mora pa take stvari dokazovat oz. od kje mu taka želja po tem?
Ma dečko še družbo koga drucga al njegou mobi imenik beleži sam "eno" cifro?

Si ne predstauljam.

Js si vedno najdem kej za brkljat in dougčasa kt uzroka za čekiranje esemesou, mejlou, klicou, ne priznavam. Še bl mi je smešn, da bi mojmu rekla "han, men je blo tok doukčas, da sm se šla zabavat s tvojo pošto, izpiski, mejli in mesiđi" al pa predlagala skupno prebiranje le-teh.

In tut nikol ne sprašujem, kdo je klicu, zakaj je klicu, kaj je povedu. Če se me tiče, je zanimivo, šokantno in na kakršnkol način potrebno "obravnave", bo dečko sam presodu. Tut če bi sprašvala in vrtala, bi mi lahko prodau prirejeno zgodbico. Nima smisla. Pretežko bi mi blo živet in funkcionirat na tak način.

[kr.ena]

O tem smo že dosti govorile ...
Po moje je poanta v tem (vsaj pri meni). Če tip obsedeno skriva svoj mobi, se ne gane od njega in se vsakič, ko zvoni, gre skrit v sosednjo sobo ... potem so stvari sumljive. V takem primeru ne bi šla čekirat mobija, ampak bi se vprašala, kaj počnem s takim tipom. Ali ima mafijske posle ali ljubico - oboje ne gre v moj kontekst zveze.

Če se pa obnaša normalno - zame to pomeni, da je mobi na dostopnem mestu, da ga včasih pozabi doma, da mu je normalno, če mu zvoni telefon, pa mu ga jaz prinesem na doseg roke, da mu nastavim poletni/zimski čas, da medtem ko vozi jaz pokličem skupne frende z njegovega telefona - če me on prosi, itd. itd. ... v tem primeru tudi ne brskam po mobiju brez dovoljenja. Ker je to njegovo, ne moje.

Torej - to, da nekatere striktno ne brskamo po njegovem mobiju, ne pomeni, da paranoično skrbimo za zasebnost in da nekaj skrivamo.

[jullia_]

In tut nikol ne sprašujem, kdo je klicu, zakaj je klicu, kaj je povedu.

Evo, tole pa jst vedno vprašam. Res mi gre na živce, če slišim samo polovico pogovora, da je po možnosti vmes še kaj smeha, kakšna šokirana faca,... takoj me prične firbec matrat in potem že med pogovorom zraven mencam, da mene tudi zanima

[tjaskaaa]

In tut nikol ne sprašujem, kdo je klicu, zakaj je klicu, kaj je povedu.

Evo, tole pa jst vedno vprašam. Res mi gre na živce, če slišim samo polovico pogovora, da je po možnosti vmes še kaj smeha, kakšna šokirana faca,... takoj me prične firbec matrat in potem že med pogovorom zraven mencam, da mene tudi zanima

jst uprašam kaj je blo v primeru d pride do spremembe razpoloženja...tko d če je pol slabe al pa dobre volje,me pač zanima kaj je blo...če je slabe d mu pač stojim ob strani, rečem kako spodbudno besedo...če je vesel, se pa veselim z njim.v takih primerih vprašam,drgač pa ne...

[Aloha]

Če sm zravn in se med pogovorom kej "dogaja", tut mene pofirbca, ampak mi ponavad sam pove, še predn dregnm (ni za bat, da bi ostala neobveščena o noumi "incidentu" njegouga najbolšga prjatla ... kr se je za režat saj še pou ure za tem).
Kdo kliče (al pa saj pod kero "skupino" spada - službene zadeve, reprezentančni kolegi, ta bolš prjatli, znanci, ...) sklepam iz pogovora.
Zakaj kliče pa, kt sm že rekla, pove sam (če je omembe vredno).