Poroka

[haley]

In ne glede na to, da bo na poroki ozji krog druzine in res najozji prijatelji, nas bo vseh skupaj 60. Se mi je na zacetku zdelo to full, ampak zdaj pa se mi zdi to eno tako lepo stevilo ljudi ki obema nekaj pomenijo in se bomo imeli fajn

Uf meni se zdi ta številka kar velika...jaz vem da pri sebi ne bi niti 10 ljudi mogla nabrat.

[Anjeske]

Odgovor na vprašanja, ki jih je zastavila Abby:

Sem verna, se imam za katolika, hodim ob nedeljah k maši in pojem pri cerkvenem zboru. Nimam se za nekega hard ass katolika, ki slepa uboga vse, kar župnik pridiga iz prižnice, tudi moje mišljenje in življenje se na amrsikateri točki ne sklada s strogimi verskimi nauki. Vera je zame osebna stvar. Ko se bom poročila, se bom poleg civilne tudi cerkveno. Se mi zdi poroka ena pika na i. Saj itak da si partnerju vdan in vse to, sam brez poroke se mi zdi pa lih tko, kot če bi hodu na vsa predavanja na faks, ker bi te zanimal, vpisan pa tja neb bil

Luštna, uradna potrditev ljubezni, pa super duper prilika, da se ljudje zberejo na kup, malo poveselijo, zaplešejo... V mojih krogih je poroka res en lep moment, kjer se nihče grdo ne gleda in ukvarja z zamerčno žlahto in podobnim (vsaj do sedaj še nisem naletela na nobeno težavno poroko).

[*Abby**]

Hm, zanimivo mišljenje glede faksa, predavanj in vpisa. Torej: kako se ti torej zdi - da če si poročen, živiš drugače? Ker je jasno, da če si vpisan na faks in ga redno delaš, to pomeni diplomo in dodatno izobrazbo, če pa samo hodiš na predavanja, pa to realno ne pomeni nič ... se ti zdi to še vedno dobra primerjava?

Kako torej vidiš statusa ''zakonca'' ali pa ''partnerja''? Se ti zdi, da so med obojim kakšne razlike?

[..Evelyn..]

Izvrsta primerjava je, ravno zato, ker se danes veliko ljudi, kljub temu, da tega sprva niso želeli, poroči ravno zato, ker je biti neporočen isto kot hoditi na faks, pa ne biti tja vpisan. Ljubezen je = znanje je, formalno pa nisi nič, zato odpadejo marsikatere pravice. Zakon prinese precej benefitov, ki se tičejo otrok, zavarovanj, kreditov v bankah, dedovanja in ostalo. Seveda jasno to ne pomeni za cerkveno poroko (hvalabogu). Drugače pa, ja, neporočeni izgubijo lep kupček privilegijev, če se tej instituciji ne pridružijo, je pa res, da marsikater par, ki ni uradno poročen zna ta manko privilegijev potem izkoristit na drugačen način, ampak je to goljufija, medtem ko to, da poročenim pripada več pravic ni, ker je ta nepravičnost osnovana legalno, preko države.

[Anjeske]

Jasno je, da ko imaš nekoga rad, ga imaš ne glede na to, al si poročen al ne. Lahko bi pa rekla, da je zakon neka dodana vrednost. Marsikdo mi je že rekel, da je blo življenje po poroki boljše, pa čeprav sta že prej živela par let skupaj. Ja, čustvena dodana vrednost. A je to res al ne ne bi vedela, je pa poroka za marsikoga ena stopnička višje, ki odnos utrdi.
Pravne koristi zakona so (za poročenega študenta so pa tud kakšni minusi), ampak nekako ne verjamem, da se gre dejansko kdo samo zarad koristi poročat.

Mi je pa zanimivo, da mnogi otroci svoje koruzniške starše spodbujajo k poroki. Zakaj?

Tole primerjavo s faksom sta pa obe obrnili vsaka v svojo smer (pa vsaka ima v bistvu prav, he he).

[..Evelyn..]

^^Jaz imam dva para sorodnikov, ki so skočili v zakon zgolj in samo zaradi privilegijev, ki jih dobijo kot zakonci..

Otroci želijo, da se njihovi starši poročijo, ker tako kot ti menijo, da je to nekaj posebnega, ker od družbe ne bodo dobivali "ati pa mami nista poročena?!?!?!" odzivov, ker tudi sami zmanipulirano verjamejo, da brez poroke prave ljubezni ni, ker so, ironično si tudi ti ta izraz uporabila, zaradi neporočenih staršev zaznamovani z nalepko "koruzniški" ali še kaj hujšega, kot so pankrti.. ipd. Nič resnično dobrega se ne skriva za tem, samo družben pritisk.

Tole z dodano vrednostjo mi je pa čist mimo, sorry. Ta dodana vrednost nič ne pomeni če nista v glavi partnerja poštimana, kar pa redki so, včasih pa ravno tisti, ki navidez s poroko in vsem, delujejo popolni, svoj zakon v resnici držijo skupaj z lepilom iz solz in krvi.

[Anjeske]

Oh ja Kadar mlajši otroci to rečejo, verjetno res mislijo na družbeno stigmatizacijo. Kaj pa starejši? Lani sta se recimo poročila v moji okolici dva para, pa mata mularijo že 20+. Zakaj ravno po vseh teh letih??

Dodana vrednost je za vsakega mal drugačna, al kako naj se izrazim. Tko kot placebo tablete Oziroma, nekomu neki pomeni, pa verjame, da če bo neki naredu, da bo to zanj blagodejno.

To s popolnimi zakonci je pa na žalost še prevečkrat res

[..Evelyn..]

Saj so tudi 20+ ljudje sprani, včasih bolj kot otroci.. pač, kdo, če ne družba, nam vcepi ta "boljši občutek", če imaš poročena starša..? pač..vsaj videz trdnejše, kakovostnejše zveze daje..

Aja za tadva, ki sta se pa poročila v poznih letih pa..lets be honest šele zdaj sta pač prepričana, da nikamor drug drugemu ne bosta ušla, hotla sta darila in popestritev življenja in to je to

[Anjeske]

Sj res, eni se tud zarad daril poročajo hi hi


Ampak, Evy, morš pa prznat, da zna bit poroka en čist lušten dan

[..Evelyn..]

Ja verjetno, ne vem še (za svojo afkors)

[s0nckic4]

če se fokusiram na vprašanja od abby:

prihajam iz "katoliške" družine, imam zakramente, verna pa lih nisem. sama se civilno sploh ne bi poročila, ker se mi zdi tak umeten obred. krsti, birme in poroke pa so v moji družini vedno bili družnisko praznovanje, kjer smo se dobili in poveselili. ravno zato bi se jaz poročila samo v cerkvi, ker mi je tak luškan izraz neke tradicije, ki ji pripadam, kljub temu, da vanjo ne verjamem. povabila bi vso žlahto: potem bi pa tetke malo opravljaje, strici malo pili, špilal bi en goveji band ter jedla bi se mastna hrana taka vaška žurka.

drugače pa nisem lih tradicionalna. meni poroka ne predstvlja nekega posebnega koraka v odnosu (npr. združitev pred bogom, mož in žena dokler naju smrt ne loči, sploh pa ne katoliško dojemanje zakona..).. konec koncev je tudi pravno zunajzakonska skupnost izenačena z zakonsko.

[nikica.nina]

Jaz sem že razmišljala o poroki in, kot je napisala predhodnica, bi se tudi poročila v cerkvi, ker je to nekak tradicija in se mi zdi kar lušno. Zakramente imam verna pa ravno nisem, tud v cerkev ne hodim ampak tist dan bi pa šla

Bi pa imela veliko poroko, taka je že nekak navada v družini, saj smo kar precej razseljeni po različnih državah in se ne vidimo pogosto, tako da je to ena fajn priložnost, da se dobimo vsi na kupu ob takih priložnostih (pač, na porokah). Mi je bilo prav fajn na dosedanjih porokah videt in poklepetat z sorodniki, ki jih vidim res redko.

Drugače pa, belo obleko bi imela, ne bi pa imela nobenih igric in ceremonij, te mi niso všeč, band bi pa mela en, ki zna igrat raznoliko muziko, ker od kakih samih harmonik bi se mi strgalo

[*Abby**]

Jasno je, da ko imaš nekoga rad, ga imaš ne glede na to, al si poročen al ne. Lahko bi pa rekla, da je zakon neka dodana vrednost. Marsikdo mi je že rekel, da je blo življenje po poroki boljše, pa čeprav sta že prej živela par let skupaj. Ja, čustvena dodana vrednost. A je to res al ne ne bi vedela, je pa poroka za marsikoga ena stopnička višje, ki odnos utrdi.

Vem, da si spodaj tole že ''argumentirala'' češ, da je to lahko placebo in da za vsakogar pomeni nekaj drugega; ampak ti tu pišeš o sebi, da je to tebi osebno dodana vrednost. V čem jo ti osebno vidiš? Zakaj misliš, da ljudje to tako dojemajo? Iz česa po tvojem mnenju to izhaja?

Jaz mislim, da je poroka samo družbena potrditev nekega odnosa. Kar pomeni, da partnerja sama nimata moči, da svojo zvezo napravita polnovredno - za to je potrebna potrditev družbe, prijateljev, družine, države in v primeru cerkvene poroke tudi potrditev, ki jo lahko da vernikom le Jahve. O tem razmišljate, ko pomislite na poroko ali zgolj sprejemate ta nujni realni pomen poroke na nezavednem nivoju?

Kar se tiče poroke v cerkvi - se vam ne zdi hipokritsko, da se poročite v cerkvi, pa čeprav niste verni? Zakaj se bi torej poročili v cerkvi? Ni to potem prazen obred? Samo nekaj izjav, ki nimajo globlje osnove in so same sebi namen? Kaj je torej lepota take poroke? Bela obleka za princeske ter mama in ate, ki jokata, ko ženin poljubi nevesto? Ni to plitko in žalostno? Je to res nekaj, kar lahko karkoli doda odnosu?

Pod črto lahko torej rečemo, da se bi večina rada poročila, ker je to ena lepa tradicija. In čeprav je prazna in v bistvu mrtva ter brez moči, ki bi jo imela, če bi ljudje, ki se poročajo dejansko verjeli v to, kar med poroko izrekajo (v božji blagoslov denimo).

Kar se tiče otrok in poroke; po mojem to ni nikakršna dilema, če znaš otroku razložit, zakaj se nisi poročil in mu pravilno pokazat, da to nikakor ne vpliva na odnos, ki ga imata mamica in očka, pa tudi na to ne, kakšna družina ste vsi trije. To je bistvenega pomena. Otrok, ki se mu na pravi način razloži stvari in se mu jih jasno in preprosto argumentira, ne bo v dvomih in ne bo mu hudo, ker starša nista poročena. Seveda ne!

Kar se tiče pravnega položaja; kolikor vem, imajo poročeni določene davčne olajšave, ob ločitvi pa za partnerske zveze (skupno gospodinjstvo mislim, da je pogoj) vse velja enako kot za poročene.

[s0nckic4]

meni se ne zdi hinavsko poročit se v cerkvi in hkrati ne verjet v izrečene besede. meni osebno vsaka stvar, ki jo naredim ne rabi imet nekega globljega pomena in sporočila. nekatere stvari si želim preprosto, ker me zabavajo in posledično tudi osrečijo.

poroka mi je en tak zabaven družinski šov/teater. in kljub temu, da v izrečene besede (morda) ne bom resnično verjela in bo vse skupaj bolj "površinske narave" se naj bi skozi njen proces zabavala in se naj bi posledično po zaključku noči dobro počutila. sem oseba, ki ji lastno udobje pomeni več kot čista resnica. pa tudi na momente attention whore in mi paše, če se kdaj pa kdaj vse okoli mene vrti.

[*Abby**]

^^ Mmm, tebi je torej poroka dan, ko si lahko spet stara pet let in se oblečeš v princesko ter dobiš dobro tortico? Ježeš ... potem pa res ni hinavsko lagat pred več desetimi ljudmi in moškim, ki ga bi naj ljubila in v okviru obreda, ki naj bi slavil večno ljubezen in zaupanje med vama.

Še kdo?