Partnerstvo in prijateljstvo

[=zabica=]

Pozdravljeni!
Zadnje case se sprasujem, koliko casa mora preteci ko sta dva v zvezi (lahko bi se reklo resni), da eden drugemu predstavita prijatelje. Pri meni to ni ovira, pride sproti ko koga spozna, ampak on to strogo locuje. Loci najino zivljenje in zivljenje, ki ga ima s prijatelji. Meni sicer ni jasno zakaj sta ti podrocji tako nezdruzljivi, zato me zanimajo vase izkusnje in mnenja.
Torej, zakaj ne in zakaj ja ter kdaj in kako predstaviti partnerja prijateljem.......

[small_star]

Hja, to je težko posplošit. Midva sva skupaj 9 mesecev, pa še ne poznam nobenega. Res je, da jih nima veliko (3 s katerimi se največ druži). Ker to je bila včasih klapa 5 fantov (moj, njegov brat in še 3 fanti). Zdaj ima vsak svojo punco, eden od onih 3 je celo poročen in ima otroke. Mi večkrat reče kaj o teh prijateljih. Jaz mu kakšno mojo prijateljico predstavim, če je tako srečava. Nobeden od naju pa ni organiziral kakšnega posebnega srečanja, da bi se spoznali med sabo. Ker pač nivama ravno vsak dan na voljo,da bi se dobila. Tako rajši čas, ki ga imava, izkoristiva skupaj, sama... Drugače pa ne ločujeva posebej najinega druženja in druženja s prijatelji.

[jullia_]

Pri nama ni to nič nezdružljivo. Družbo, s katero preživlja največ časa, mi je predstavil po dveh dneh. Nekaj sem jih poznala že prej, ostale spoznavam sproti.
Edino sošolcev s faksa večinoma ne poznam, pa ne zato, ker jih ne bi smela, samo nikoli ni bilo priložnosti za kakšno spoznavanje.
Nikoli nisem imela občutka, da bi hotel "naju" ločit od vsega ostalega, pravzaprav vedno pove, da ga nekje sprašujejo o meni in pravijo, da me mora pripeljat pokazat. Potem pa pač greva

[red_rose]

mene je zlo hitr vpelal na vsa podrocja ljudi okrog njega, in morm rect da zlo spostujem to. torej spoznala sem njegovo ozjo in sirso druzino (so zlo povezani), njegovo naj naj klapo s katerimi prezivi zlo dosti casa (in sm se ZELO ujeli...in se je vidlo da je biu prav zivcn a se bomo al se ne bomo - no pa smo se. tk da mu morem vcasih prav rect, ko se dolgo ne vidimo, kdaj greva mal z njegovimi prijatli...res so face medtem ko recimo njegove bivse pa ful niso marali pa tut ona njih ne...to se men zdi pomemben pokazatelj da nekaj ni vredu...ker ce je on prezivel pol svojga zivljenja z njimi, potem majo ocitno dosti skupnega...sej veste tisto: povej mi kdo je tvoj prijatelj in povem ti kdo si )

vse to po kaksem mesecu...ampak morte vedet da je najina zveza bla takrat ze zlo resna, oz. se je vidlo da bo postala...sva ze napou skup zivela nasla sma svojo sorodno duso

no js pa nimam neke take stalne klape, ampak je ze tut dosti mojih prijateljev iz razlicnih krajev, sosolc, bivsih sosolk,...spoznal.pa se je tut prikljucu eni skupini kjer sem js in se mamo prav lepo.

[Tamarra*]

Jaz ne poznam še nobenega njegovega prijatelja, pa sma že dolgo skupaj. Včasih vidim njegove prijatelje, ko je on z njimi, jaz pa posebej s kom drugim, ampak to ne pripelje niti do pozdrava. Izjema je njegov najboljši prijatelj, ki ga pozdravim, pa včasih kako rečeva

[~NIA~]

e

[Smetka_]

On mojih kolegov ne pozna praktično nobenega.Najbrž zato,ker so vsi iz faksa,par jih je iz tu okrog,pa ni blo priložnosti za uradno spoznavanje.

Jaz sem njegove spoznala sproti,ful hitro me je vpeljal v družbo,družinska kosila,k prijateljem na obisk - hell, po 2 mesecih ko sva bla skupi sem bla povabljena na poroko nejgovna najboljšega prijatelja...itd.

Skratka hitro.
Men bi mal smrdelo če bi mi reku da noče da spoznam njegove frende oziroma da on to strogo ločuje...Nekak mi je to mal čudno in se mi zdi da mora biti "neki zadaj".

[*purple*]

midva mava itak skupno družbo in skupne poznane ljudi (razen kakšnega sošolca, ki se uzame iz teme usake kvatre), tko da s spoznavanjem nisva mela težav.
Useeno pa je učas tud to neprijetno, ker če želim ubežat s kšnim kolegom na kavo, če se skregava al pa kej in ga kličm in je moj z njim
Drgač pa nevem zakaj nebi spoznal družbe, partnerja, že takoj.Sej to ni nč tazga.

[=zabica=]

Mene je svoji ozji in sirsi druzini predstavil zelo hitro in so me tudi lepo sprejeli, medtem ko to podrocje prijateljev je pri njem zelo delikatna tema.
Ko grejo ven nisem povabljena, niti ne na rojstne dneve, zabave, cisto obicajne pijacke, kljub temu da mi pove da gre in s kom gre, ampak nikol nisem vkljucena v to in seveda da se mi porajajo po glavi razlicni razlogi zakaj je temu tako in me skrbi (da ga je sram me predstavt, da z njimi pocne kej takega za kar jz ne smem vedet, da je z njimi cisto druga oseba kot z mano...).

Jz to jemljem vzajemno, ce imajo moje prijateljice rade mene, bodo spostovale tudi njega in ga sprejele. Pred njim ne skrivam nic in sem z vsemi ravno taka kot z njim, ena in edina. In ravno to me skrbi, da resnicno je nekej v ozadju te njegove zgodbe...

In ni mi jasno, ampak tudi njegova druzba naj bi se stinjala s tem, da je treba locevati ti dve podrocji, ker je tako lazje shajati... Zakaaaajjjjjjj??????

Mislim da, ce se gre za resno zvezo, bi morala bit jz prva in najpomembnejsa in ce se prijatelji zarotijo proti meni, bi moral on se vedno stati na moji strani in me podpreti in zagovarjati, ker sicer pa a so to pravi prijatelji, ki imajo tok za povedat cez prijateljevo punco? Ne pravim da bi se moral nehat dobivat z njimi, ampak jim postavt omejitve, ker to je tisto kar omejuje najino zvezo, da ne more rasti in sprozi plaz vprasanj kaksne so njegove vrednote in kaksne so moje omejitve? In tak odnos iz mojega vidika ni vec sproscen...

[rammsteingirl]

pa si mu že omenila vajin problem oz. tvoje gledanje na to ločevanje? kaj pravi na to?

[Lejla86]

Midva sva še v času "prijateljevanja" (ko pač nisva mogla bit skupi, ker je mel on še punco...ah dolga zgodba ...) spoznala prijatelje od drugega, tko da nimava ločenih teh dveh področij...bi pa mal podvomila v zvezo, če me ne bi hotel spoznati s svojimi prijatelji v smislu, da nekaj skriva...sej ne da bi se mogli družit skupaj, ampak če te niti predstavi ne...

[=zabica=]

pa si mu že omenila vajin problem oz. tvoje gledanje na to ločevanje? kaj pravi na to?

Sem ze govorila z njim o tem in pravi da imava pac razlicen pogled na to isto stvar in da se ne more tako hitro spremeniti ali (??pol leta??) vkljuciti v druzbo... da za to potrebuje cas...

Tudi jaz ne mislim bit najboljsa prijateljica teh ljudi, ampak ce so del njegovega zivljenja, kot tudi jaz, mislim da imam pravico ga spoznati tudi v tej luci, razen ce kaj skriva?

In to je tisto, kar razzira najin odnos zadnje case... za ceno njegovih prijateljevanj, popivanj, praznovanj... in v vecini so to prijateljice zenskega spola... In katera punca rada vidi, da njen dragi prezivi veliko casa z drugimi pripadnicami neznejsega spola, jih objema, tolazi, poslusa... (to naj bi pripadalo meni)...

[jullia_]

Tega pa res ne razumem, da te prav zavrača, ko želiš spoznat prijatelje. Jst sem s fantom vedno hotela delit prijatelje, "zabavne družinske fešte", večerno žuranje, najljubše serije,... Ok, to štekam, da mu ne bi bilo všeč, če bi ti zraven hodila na pijače, ko je zmenjen z eno samo osebo (to je res nadležno, da ti nekdo vedno tipa ali punco s seboj privleče), ampak pri žurkah se mi pa en človek več ne zdi tak problem.

[*QueenBitch*]

Ja ok to, da res nikogar ne poznaš je mal čudno in bi tudi mene motilo.

Drugače pa neko delno ločevanje razumem, ker ko se jaz dobim točno z določeno družbo (še 3 osebe) vedno pademo v kr en interni pogovor/fore/jezik in je potem človeku, ki pade v družbo mal bedno. Pa se trudmo debatirat vsi z vsemi in ne obujat spominov, ker potem itaq tko zgleda ej a veš takrat..jaja..in vsi v smeh, sam potem včasih ne gre in se jaz potem ne počutim dobr, ker vem da tisti osebi ni kul.

[*hox*]

Js sem nekaj njegovih prjatlou spoznala takrat kot njega (takrat je tut on 2 moji), ostale sva spoznavala sproti.

Se mi pa zdi, da smo enkrat tako temo že imeli.