Partner z otroki

[Lastovica]

Gotovo pa drugače gledaš na situacijo, če si ti tisti, ki ostane sam z otrokom. Potem so tusi zate partnerjevi otroci čisto sprejemljivi. Ampak ponavljam, upam, da ne bom nikoli vedela, kako je to...

Itak, da so ti sprejemljivi, ker sta oba v istem dreku. In ženska, ki ostane po 30. letu sama z dvema pamžema ne more bit preveč izbirčna.

[V_Rose_V]

hm..moja izkušnja...ko mi je fant predstavil svojega sončka...sem se tresla kot šiba na vodi...bala sem se, da me pupa ne bo sprejela, da bo ljubosumna, da bom dobila dobesedno kako brco, histerični napad....pa je lih kontra...zdaj sma pa taki prijatlci da ne morem verjet...on jo ma čez vikende in ko smo skupaj, skoz pride do mene in meni da roko, ko smo na sprehodu, ne njemu in skoz morem jaz bit poleg nje na igralih meni je full sper

[kr.ena]

Meni je to, da ima partner otroka, kvečjemu prednost. Najprej zato, ker ga spoznam v vseh možnih situacijah, ki če ne ne bi prišle do izraza. In če vidim, da je dober in predan oče, mi je še bolj všeč kot moški.
Kot drugo pa zato, ker nimam neke želje po svojih otrocih in se mi ni treba bati, da bi si nekoč zaželel najinega otroka.
Kljub temu, da svojih otrok nimam in jih verjetno tudi ne bom imela, mi je pa všeč, da funkcioniramo skupaj skoraj kot družina. Če poenostavim - od družinskega življenja dobivam le pluse, obveznosti in skrbi pa niso moja stvar.

Mi je pa seveda že od začetka popolnoma samoumevno, da gremo skupaj na morje in da ne moreva biti vedno sama, ko nama zapaše. Pa saj tako je tudi pri lastnih otrocih, ne?
Če bi on svojega otroka zapostavljal zato, da sva lahko midva sama in pozabljal na skupne vikende in počitnice, bi zgubila vse dobro mnenje o njem kot očetu in kot človeku.

[V_Rose_V]

no to je povsem res...midva tud grema za vikend malo na obalo pogledat in gre mala z nama..pa je to nekak samo po sebi umevno..čeprav če pogledam s svoje notranje ego strani, bi pa ga raje mela za vikend samo zase, da se spočijem, da odmislim ves svet..ampak če ne gre, ne gre...

[Crazy_Daisy]

Zase vem, da partnerja z otrokom iz prešnje zveze ne bi mogla imeti.

[s0nckic4]

meni je logično, da si on želi, da bo njegova partnerica sprejela njegovega otroka.

je pa tako, da si tudi ti lahko vzameš več časa, preden otroka spoznaš. jaz bi mu na tvojem mestu povedala za tvoje strahove. pa najdita nek kompromis. ti se malo potrudiš z njegovim otrokom, in se malo poigraš; on pa te ne sili v preveč preživljanja prostega časa z njim. konec koncev je otrok njegov in ne tvoj, prav tako pa mami že ima in ne rabi še ene.

[Crazy_Daisy]

Se strinjam, čeprav je tako da ali si ali nisi za to vlogo.

[dayđremer]

Meni si ti po napisanem že fajn oseba, ker se ne delaš da si nekaj kar nisi. Marsikera se pretvarja kako ma rada otroke, ker so jim taki fensi modni dodatek. Ti povej svojemu kako je s tabo in otroki. Saj mislim, nič nimaš proti otrokom, le da pač nisi glih za igranje, pa za abuucubuciibuu-je. Ne sovražiš jih, le ne znaš navezat stika z njimi To mu pojasni, otrok pa menda začuti negotovost al kako je s tem? Otrok mamo že ima, njegov oče mu ne išče nedomestne. Ali pa poskusi vzpostavit stik s kakšnim od kolegice, pa glej nanj kot na bodočega človeka

[s0nckic4]

po 1 mesecu jaz def ne bi otroka spoznavala.

je res lepo, da ga obožuje in vse. ampak je normalno, da se ti moraš na idejo, da imaš pa zdaj nekega otroka prisotnega v lajfu tudi pripravit in privadit. in da je to šok zate, sploh če ti biološka ura še ne tiktaka precej glasno.

[Pikapolonica]

No, jaz imam partnerja z dvema otrokoma, pa nama je čisto fino! To da je "ena doživljala pred vami nekaj" je golo ljubosumje katero se kaže pozneje v vseh nivojih odnosa. Vsak ima preteklost, malokaj je z nekom prvič. Čudno, da se ne išče devičnikov
Torej, treba je iskat človeka s katerim se imamo lepo in se počutimo posebno. Srečno.