Partner z otroki

[Lastovica]

Jaz pa nikol ne bi mela tipa, ki že ima otroka/otroke. Se mi je že zgodilo, da mi je bil kak tip všeč, ampak me je to, ko sem izvedela, da ima otroka takoj odbilo in me sploh ni več zanimal. Mogoče se sliši grozno, nesramno in nezrelo, ampak res se mi ne da celo življenje ukvarjat s tujimi pamži in biti prijazna z njimi. Če bom kdaj imela svojo družino in otroke si ne želim v njej še kakšnih polbratov in polsester. Pa mogoče sem tudi malce sebična, ampak si želim, da bi s svojim moškim izkušnjo nosečnosti in poroda ter skrbi za otroka doživela skupaj in prvič. Ne pa da je on to vse doživljal že z neko drugo žensko.

[metuljčica*]

^
Kot da bi jaz pisala.

[lakeesha]

tud jez se strinjam s tem kar je napisala Lastovica

[Mimi_M]

...Mogoče se sliši grozno, nesramno in nezrelo, ampak res se mi ne da celo življenje ukvarjat s tujimi pamži in biti prijazna z njimi.

Boooo, men se ni treba nikol ukvarjat z otrokom mojega partnerja.
Ima to vse tako pošlihtano, da gre nekak mimo mene in nam vsem tako čist sede. Se pa poznamo, to ja.
Je pa res, da midva še ne živiva na svojem, ko pa bova, bo pa otrok že pravi najstnik in verjetno ne bo z nama preživljal velik časa.
Planirava pa sobo v hiši tud zanjo (hčerka je).

tako da so to, da se "morš ukvarjat s tujimi pamži", če ima partner otroka, v določeni meri neosnovani predsodki.

[Gost]

A ve si torej partnerja izbirate na podlagi njegove dodatne opreme in ne zgolj na podlagi njega samega?

Kolikor vem je za zvezo resda pomembna določena mera razumske odločitve, ampak če dam na izbiro fanta, ki ima otroka in vas nanj vežejo močna čustva, in fanta, ki otroka nima, a do njega čutite zgolj povprečno simpatijo, koga izberete?

[metuljčica*]

Ja jaz načeloma ne bi imela moškega z otroki točno iz razlogov, ki jih je naštela Lastovica (ker želim, da to doživlja le z mano, nobene ''razširjene družine'' s polbrati itd.), upam pa, da se ne zgodi kdaj tisto o zarečenem kruhu...

[Lastovica]

...Mogoče se sliši grozno, nesramno in nezrelo, ampak res se mi ne da celo življenje ukvarjat s tujimi pamži in biti prijazna z njimi.

Boooo, men se ni treba nikol ukvarjat z otrokom mojega partnerja.
Ima to vse tako pošlihtano, da gre nekak mimo mene in nam vsem tako čist sede. Se pa poznamo, to ja.
Je pa res, da midva še ne živiva na svojem, ko pa bova, bo pa otrok že pravi najstnik in verjetno ne bo z nama preživljal velik časa.
Planirava pa sobo v hiši tud zanjo (hčerka je).

tako da so to, da se "morš ukvarjat s tujimi pamži", če ima partner otroka, v določeni meri neosnovani predsodki.

Ti bom pa izkušnjo iz naše družine opisala:

Bratranec, ločen, dva otroka. Zdaj sta stara 9 in 7, ko se je ločil, sta bila stara 4 in 2. Zdaj ima ze 3 leta novo partnerico, s katero tudi skupaj živita in imata sedaj tudi skupnega otroka (10 mesecev). Odkar sta skupaj sta njegova dva otroka vsak drugi vikend (petek, sobota, nedelja) pri njima, pri njima sta tudi najmanj dva dni med tednom, vedno gresta z njima na morje, na potovanje, na smučanje. Zdaj, ko so počitnice sta 1 mesec pri svoji mami, en mesec pri mojem bratrancu. Ta njegova nova partnerica je še na porodniški in ko je bratranc v službi ima ona na grbi še njegova dva otroka, plus svojega dojenčka. Morem povedat, da se mi sicer zdi blazno lepo in pohvalno, da je moj bratranec tako skrben oče, ampak če bi bila jaz njegova nova partnerka bi rekla NE HVALA!

Poleg tega naj še omenim, da tamala dva nje čist nič ne ubogata, ji skoz nazaj jezikata in ji vsak dan mečeta pod nos, da ona pa itak ni njuna mama. Ko sta bila mala sploh nista bla problematična, zdaj sta pa vsak mesec hujša.

In ja, to res ni situacija za katero želim, da bi se našla v njej.

Napisala si, da se tebi ni treba ukvarjat s partnerjevim otrokom in da gre to vse nekako mimo tebe.... očitno gojiš neke vrste ignoranco do te njegove hčerke, ker kolk sem lahko razbrala iz tvojega pisanja, te ta deklica ne zanima preveč, tisto sobo ji bosta pa že nardila.

[Lastovica]

A ve si torej partnerja izbirate na podlagi njegove dodatne opreme in ne zgolj na podlagi njega samega?

Kolikor vem je za zvezo resda pomembna določena mera razumske odločitve, ampak če dam na izbiro fanta, ki ima otroka in vas nanj vežejo močna čustva, in fanta, ki otroka nima, a do njega čutite zgolj povprečno simpatijo, koga izberete?

Do moškega, ki ima otroka ne gojim močnih čustev, ker do njih sploh ne more prit, saj sem napisala, da me v trenutku do vsega mine.

[Mimi_M]

Lastovica, ne gre za ignoranco, ampak pač za način življenja, ki zaenkrat VSEM najbolj ustreza.
Onadva že tako nimata klasične ureditve stikov - vsak drugi vikend kot večina, ampak imata to drugače urejeno in tako je čisto OK za vse.
Niti ona nikoli ni izrazila želje, da bi se več družili, niti jaz nimam te želje. Dokler nimava svojega doma, pač ne bo šlo tako, da bi vikende in počitnice (tega niti noče, ker ima tam, kjer živi, svojo družbo in poleti je ne odtrgaš od doma) skupaj preživljali, pa tudi ko bova na svojem, dvomim, da bo kar naenkrat želela bit skoz pri očetu, če zdaj nima te želje.
Pri nas je pač malo drugačna situacija, enako kot je specifična pri tvojem bratrancu...
Če je on v službi, torej nima časa za otroke in res ne vem, zakaj je samoumevno, da so vseeno tam na počitnicah in jih ona pazi??

[Lastovica]

Lastovica, ne gre za ignoranco, ampak pač za način življenja, ki zaenkrat VSEM najbolj ustreza.
Onadva že tako nimata klasične ureditve stikov - vsak drugi vikend kot večina, ampak imata to drugače urejeno in tako je čisto OK za vse.
Niti ona nikoli ni izrazila želje, da bi se več družili, niti jaz nimam te želje. Dokler nimava svojega doma, pač ne bo šlo tako, da bi vikende in počitnice (tega niti noče, ker ima tam, kjer živi, svojo družbo in poleti je ne odtrgaš od doma) skupaj preživljali, pa tudi ko bova na svojem, dvomim, da bo kar naenkrat želela bit skoz pri očetu, če zdaj nima te želje.
Pri nas je pač malo drugačna situacija, enako kot je specifična pri tvojem bratrancu...
Če je on v službi, torej nima časa za otroke in res ne vem, zakaj je samoumevno, da so vseeno tam na počitnicah in jih ona pazi??

No, pol maš pač srečo s svojo situacijo.

Zakaj je samoumevno, da so pri bratrancu? Zato, ker imata z bivšo ženo tak dogovor. Da sta med poletnimi počitnicami en mesec z njo in en mesec z njim. On jih pelje za 14 dni na morje, en mesec pa letos ne more met dopusta in jih pač ta nova pazi.

[Gost]

Lastovica, izjemno posplošuješ na podlagi izkušnje tvojega bratranca, pozabljaš pa, da ti nisi njegova žena, in da gre za ljudi, ki so svobodni, torej bi si lahko z željo in voljo družinske odnose uredili tako, kot jim paše. In očitno jim že ni hudega, če to furajo ... Razen, če se žena bratranca podreja - kar je spet izključno njen problem, ne pa sveto pravilo in usoda, ki bi doletela vsako žensko, ki dobi partnerja z otrokom

[Mahagonij]

I ain't raisin' no babies.

[Lastovica]

Lastovica, izjemno posplošuješ na podlagi izkušnje tvojega bratranca, pozabljaš pa, da ti nisi njegova žena, in da gre za ljudi, ki so svobodni, torej bi si lahko z željo in voljo družinske odnose uredili tako, kot jim paše. In očitno jim že ni hudega, če to furajo ... Razen, če se žena bratranca podreja - kar je spet izključno njen problem, ne pa sveto pravilo in usoda, ki bi doletela vsako žensko, ki dobi partnerja z otrokom

Podobna usoda doleti vse in če ima nekdo otroke, si ti bolj težko življenje urejaš po svoje, ker moreš še njih noter vključit. In ta primer, ki sem ga opisala pač ni edini, sam se mi ostalih ne da pisat. V večini primerov, ki jih poznam je pa tako, da so "nove ženske" na začetku zveze do partnerjevih otrok izjemno prijazne, najbrž zato, da bi partnerju pokazale kako se pa one oh in sploh razumejo z njimi, potem jim pa slej kot prej ti pamži postanejo odveč. Največkrat takrat, ko pridejo do lastnega otroka.

Upam, da se s tem ne bom rabla nikoli ukvarjat.

[Gost]

Hja, če otroke dojemaš kot pamže, potem verjamem, da bi bil zate moški z otrokom prekletstvo, se pa dogaja, da lahko v specifični situaciji otroka vzameš za svojega in ne delaš razlik med 'svojim' in 'tujim', zato se mi ne zdi smiselno posploševati.

[metuljčica*]

Gotovo pa drugače gledaš na situacijo, če si ti tisti, ki ostane sam z otrokom. Potem so tusi zate partnerjevi otroci čisto sprejemljivi. Ampak ponavljam, upam, da ne bom nikoli vedela, kako je to...