Naj mu dam še eno priložnost?

[Vanity_Fair]

Pozdravljene/i (da ne bo tistih nekaj moških izjem prikrajšanih )!
Pred približno pol leta sem spoznala fanta, ki je bil 5 let starejši od mene. Takrat sem ravno dopolnila 18 let in do njega nisem spoznala še nikogar, s komer bi bila skupaj in bi imela intimne odnose. Torej, v vseh pogledih (razen poljubljanja) je bil on moj prvi. Če se zdaj ozrem nazaj, se mi zdi vse skupaj prav smešno. Spoznala sva se zadnji teden v avgustu, torej še v počitnicah. On je imel tisti teden ravno dopust in mi je nekega poletnega dneva pisal na netlogu. Iz kje točno sem (sva kolikor toliko iz istega dela Slovenije), s čim se ukvarjam itd. Nato sva si pisala po msn-ju in mobiju. Preko slike sem že vedela kako izgleda, vendar sva se nato še domenila, da se dobiva enkrat na pijači. Čakal me je v enem bližnjem lokalu in takoj sem ga prepoznala s slike. Debatirala sva o marsičem in se lepo ujela. Ni se mi zdel vsiljiv ali karkoli, tudi smisel za humor je imel podoben kot jaz. Tako se je vse skupaj začelo... počasi sem začela dojemati, da mi je zamajal tla pod nogami. Še isti dan me je zvečer povabil v kino gledat nekega akcijskega trilerja, ker to oba rada gledava, po tistem sva še šla na pijačo, potem pa me je odpeljal domov, ker je vztrajal pri tem, da ne bo nikomur treba priti po mene (takrat še nisem imela izpita za avto). Odločila sem se, da privolim. Tisti večer sva se tudi prvič poljubila v njegovem avtu. Vprašal me je, če bi bila z njim. Vem, da je bilo zelo hitro, a ker sva si bila všeč in se ujela tudi pogovorno, sem mu rekla ja. Še isti teden sem spoznala njegove domače in vsi so me res lepo sprejeli. Jaz sem mu rekla, da naj z obiskom moje družine še malo počakava, ker ga želim pripeljati takrat, ko bom sama pripravljena na to (prav tako moji domači). Sicer niso imeli nič proti moji zvezi, ker so vedeli, da prvič spoznavam nekoga malo bolje, a sem pač želela, da ne mislijo kako hitim, če bi ga domov pripeljala tako hitro kakor sva se tudi spoznala. Ko je bilo njegovega dopusta konec, je izvedel, da ne bo več delal na intervenciji (policaj je), ampak da gre na službeno usposabljanje (daleč vstran), kar je pomenilo, da se bova videla samo med vikendi. Jaz sem pričela s šolo, a je vse teklo še bolj v mirnem vzdušju. Tudi takrat, ko se je bilo treba učiti, sem se trudila, da bi se čim več videla. Malo mi je oteževalo edino to, da še nisem imela izpita za avto, zato ni bilo dosti odvisno od moje volje. En vikend se nisva mogla videti, ker je ostal v Ljubljani, drugi vikend je bil preveč utrujen in tako sva se videla v tistih slabih dveh mesecih (kolikor sva bila skupaj) samo enih 5x. Prigovarjala sem si, da ne smem zavreči zveze zaradi trenutne krize in da si ni sam kriv, če mora biti na usposabljanju (do februarja), da bo že minilo in se bova lahko več videla. Malo sem še tole "juho" prenašala, potem pa sem se odločila, da zvezi naredim konec. Ker se nisva nič videla, mu niti nisem mogla dostojno povedati, da tako naprej več ne gre. Napisala sem mu sporočilo, da imam občutek, da se tole ne bo izšlo in da takšna zveza ne more imeti prihodnosti. Najbolj me je zabolelo to, da mi po tistem ni več nič odpisal. Nekaj časa sem bila v "mirovni" fazi, ko sem morala o vsem razmišljati in podoživeti sleherni redek trenutek, ki sva ga preživela skupaj (na kopanju, pri njem doma, pri njegovih prijateljih...), a vseeno mi je nekaj pomenilo - prav tako on, sicer ne bi bila z njim. Po kakšnih dveh, treh tednih sem ga "izbrisala" iz svojega življenja, ker me je to na nek način še bolj prizadelo, da je bil moj prvi pri skoraj vsem in da ni deloval kot nekdo, ki me hoče izkoristiti, glede na to, da me je že predstavil domačim in ko mi je njegov kolega (ki je celo od njega starejši par let, torej od mene nekje 10 let) rekel enkrat, da mojemu dosti pomenim, če se še tega ne zavedam. No, to zatišje je trajalo nekje tri mesece, nakar mi je napisal sms kako sem itd. Nekako sva se zmenila, da greva na pijačo pred dvema tednoma, ko pa je prišla sobota, se ni nič oglasil, jaz pa ga tudi nisem hotela klicati, glede na to, da je ON dal pobudo za pijačo, da bi se pogovorila. Naredila sem se "francoza", kakor da nič ne bi bilo in pozabila na vse skupaj. Dal mi je le še en razlog več, da je neresen. Tokrat si mi ga ni bilo treba izbiti iz glave, ker mi je sploh ni zmešal. Minil je tisti vikend in nato še teden, nato je prišel na vrsto moj maturantski ples. Po njem mi je enkrat pisal, da je gledal prenos plesa in spet kako sem... Napisal mi je 5 sms-ov in spet hotel vse vedeti kaj počnem, kako šola - matura in vse. Nato mu na zadnji sms nisem odpisala, ker se mi je zdelo zamalo, da mu odpisujem, ko itak ne vem pri čem sem in se mi ni dalo več ukvarjati z njim. Nato mi je poslal še en sms, čeprav na prejšnjega ni dobil odgovora (nekaj za matura me je spraševal) in me vprašal, če imam zdaj koga in ali bi bila znova skupaj? Nič mu (še) nisem odpisala, ker ne vem kaj naj naredim. Znašla sem se v precepu in ne vem ali si zasluži še eno priložnost? Kako ve oz. vi kot "priče" gledate na vso stvar oz. kaj menite o napisanem? Zdaj več nima usposabljanja in dela v bližini. Občutek imam, da sem bila obveščena o tem zato, ker prej zveza ni mogla uspeti, obenem pa se mi dozdeva, da to ni to.

[FairyAngel]

Še enkrat preberi zadnji stavek. Si si že sama odgovorila.

[Nass]

Sori, sam jst ne vidim, kaj je bila njegova krivda tu - tudi če je bil na usposabljanju pa ti nimaš izpita za avto bi se lahko kdaj na vlak/avtobus usedla, če bi ti bilo toliko do tega. In pustila si ga po sms-u?! Ja vsaj poklicala bi ga lahko... Nič čudnega, da te je ignoriral! Kaj si pa pričakovala, ko nekoga tako grdo skenslaš?
Verjamem, da pričakuje, da boš tudi ti malo odzivna, ko te kam vabi - konec koncev si ga ti pustila. Verjetno mu ni fajn, da bi se on ful ukvarjal s teboj, od tebe pa nobene reakcije.
Edina neresna oseba tukaj si ti. Jst bi rekla, da dileme o tem, a si on 'zasluži' še eno priložnost ni, ampak očitno tebi ni ravno ful do njega.

[Vanity_Fair]

Sicer je vedno dobro slišati nepristransko mnenje, ampak naj razjasnimo eno stvar: večkrat, ko sem mu pisala, mi sploh ni odpisal in to mi je dalo občutek kot da ga enostavno ne interesiram dovolj, poleg tega je bila tu še razdalja, ki naju ni ločila le fizično, ampak tudi duševno. Če me kaj prizadene, je to oseba, katero smatraš za nekoga, ki te ima rad in te spoštuje, ne da niti ne odpiše na nekatere sms-e (ne samo da ni na zadnjega), potem pa se čez par mesecev "spomni" name in ker ima spet čas imeti punco, si zaželi zveze. Jaz to razumem kot to, da druge ne more dobiti, pa zato poskusi še enkrat pri bivši (torej pri meni).

[*hox*]

Jaz to razumem kot to, da druge ne more dobiti, pa zato poskusi še enkrat pri bivši (torej pri meni).

Kaj sploh še razmišljaš?

[xurshax]

Kolko časa pa sta bila skupaj, če smem vprašat? Tega nisem nikjer zasledila zgoraj (ali mogoče samo spregledala), ker mislim, da tudi to nekako vpliva na tvojo odločitev-je razlika če si z nekom 1 mesc al 1 leto.

[trapa]

^^ nekaj več kot 2 mesca, če sem prav razumela.

Res ne vem zakaj si tako zapaničarila, če sta se vidla samo bo vikendih. Jaz sem se z mojim na začetku (2 leti) videvala samo ob vikendih, pa še to ne vsak, ker so ble tudi kake obveznosti kdaj za izpolnit...

Bi ti pa rekla, da ne drezaj več vanj. Ker imaš slab občutek in te razjedajo čisto napačni dvomi.

[snezinka*]

1. najprej si ti nardila napako, ko si nardila problem iz tega da sta se vidla sam 5x na mesec (ja pismo, sej sta bila se na zacetku, sploh pa ce je biu on na usposabljanju)

2. naslednja tvoja napaka je bila d si ga pustila po sms-u (to je pa eden od meni najgrsih nacinov puscanja oseb, mi je na nivoju najstnikov pri 15ih letih, ker sm mnenja, da cloveka, k ga mas rad, ne mors tko pustit - seveda ce ga mas res rad, tko kot si ti napisala)

----> logicno da bo fant po tem prizadet in mu bo bedno odpisat na sms (kaj ima sploh za odpisat, ce mu pa ti ne das niti moznosti, da ti sam pove, kaj si o zadevi misl) in logicno, da bo potem (ce se hoce kj od tebe), caku d se bos ti kj bolj zacela zanimat zanj in ti tut kakega smsa ne bo odpisu (konc koncev te je povabu na pijaco, te povprasal kaj in kako, kjub temu kaj si nardila)

3. ce misls, da bi ti blo z njim fajn, si vanj zaljubljena in se ti zdi, da je tut z njegove strani tako, mu daj priloznost oz. js bi temu bolj rekla, da on tebi da priloznost

no, ce sm pa narobe razumnela situacijo ali pa ce ne vem kaj bistvenega, pa bi blo mojem mnenje lahka tut drugacno

[Vanity_Fair]

Skupaj sva bila slaba dva meseca, kar je zelo malo, a ker je šlo za prvo zvezo, katero bi lahko označila kot resno (kar se tiče spoznavanja njegove družine in najboljših prijateljev), sem vse vzela nekako preveč resno. Vsaj po razpadu zveze. Zdaj, kot pravim, sem v glavnem le zmedena (a žal v negativnem smislu, ne v smislu, da bi me tako očaral). Naenkrat se je spet pojavil v mojem življenju in na njegovo zastavljeno vprašanje sem se zmedla, glede na to, da par mesecev ni dal glasu od sebe. Jaz tako ali tako ne drezam vanj, če kdo dreza v koga, potem je to on. Drugače pa kot ste nekatere že rekle - odgovor mi leži na dlani. Odpisala sem mu, da zaradi slabih izkušenj (nesigurnosti ob njem in še ene vmesne slabe izkušnje po najini zvezi) kar se tiče zvez trenutno nimam volje, da bi se spet s kom vezala, ker pretekle izkušnje v najini zvezi niso najbolj kazale v prid resnosti. Seveda sem pričakovala, da mi spet ne bo nič odpisal. To je čisto v njegovem stilu - kakor hitro ga nekdo zavrne oz. pove svoje mnenje, stisne rep med noge in "izgine". Ravno to je še razlog več, zakaj ne bi želela časa zapravljati ob nekom, ki me ne ceni in se ni pripravljen pogovarjati.
Pa hvala za nasvete. V zmedenosti včasih prav pride tuje mnenje, ker je včasih pametno slišati čigavo mnenje.

[Vanity_Fair]

(konc koncev te je povabu na pijaco, te povprasal kaj in kako, kjub temu kaj si nardila)

Glede prvih dveh stvari se nekako strinjam s tabo, a prej na to nisem gledala kot na nekaj slabega. Meni je praktično isto končati z nekom po smsu ali ga klicati - oboje je nepristno, ker ni stika. A v tistem trenutku, ko sva bila km narazen, mi ni preostalo drugega. Če bi klicala po telefonu... hm, ok, mogoče bi bilo kaj bolje. Mogoče, a dvomim, da bi to kaj spremenilo nastalo situacijo, ker se on že v defaultu ni pripravljen pogovarjati. Daje vtis kakor da upa, da se bo vse samo od sebe razrešilo. Glede tega, da me je povabil na pijačo, pa bi povedala samo tole (kar sem že napisala v svojem prvem postu): v sredo me je povabil na pijačo, v kar sem privolila. Nakar se dva dni sploh ni javil, a sem si vseeno mislila, ok mu dam priložnost vsaj za pijačo, zakaj pa ne. V soboto sem bila po opravkih v mestu, pa četudi bi bila doma, bi prišla na pijačo, a se ljubi fant sploh ni nič javil. Pa sem si mislila pri sebi, kdo je dal pobudo - jaz ali on? Torej sem ga pustila na miru in zato me je še toliko bolj presenetilo oz. na nek način razjezilo, ko mi je danes napisal, če bi bila spet skupaj. Ne, nisem jaz za take igrice! Mislim, da sem se prav odločila.


Vseeno me veseli, da je bil odziv na temo...

[Tamala_mrha]

Mogoče pa sta se spoznala ob nepravem času... Čeprav po moji logiki naj bi ljubezen premagala vse, tudi tistih 5 dni v tednu, ko se ne vidita. Si lahko srečna, da je vsaj za vikende prišel domov oz. da tole usposabljanje ne traja večno. Ampak če si bolj tip človeka, ki rabi nenehno oz. bolj pogosto bližino ljubljene osebe, potem je morda bolje, da si zaključila kar sta imela.

[punkie_]

če se pri teh letih ne morta pogovort kot dva zrela človeka, če mu ne moreš normalno povedat, kaj te muči v zvezi, če on tebi ne pove kaj ga žre... to ne pelje nikamor. zvezo je treba že od samega začetka gradit na iskrenosti in dopuščat partnerju da je to kar je, da se izrazi, prav tako mormo tut mi imet to možnost. kot praviš ti ni jasno zakaj ti ni odpisoval, sepravi se o tem sploh nista pogovarjala, zdaj se on dela kot da ni nič bilo... tko ne gre. če mislta bit skupi, pol usaj razčista stvari za nazaj in vnaprej sproti pometejta. ampak ne pod prag.

[gaby_]

meni pa v tej zgodbi samo ni jasno, kako si ga lahko pustila zato, ker sta se videla samo čez vikend.
recimo moj primer, sva se spoznala tudi avgusta (tudi 5 let starejši). pa je šel študirat, pa sva se tudi vidla samo ob vikendih. pa je šlo. sva zdržala. in se zdaj spet vidiva samo ob vikendih, ko jaz študiram, on je pa končal.
meni se zdi, da če bi se mela rada, oz. bi ga ti mela vsaj malo rada, da bi se to dalo zdržati, ker navsezadnje je ogromno takih parov, ki se ne vidijo vsak dan.
in glede na to, da ga že takrat nisi imela tako rada (predpostavljam) je sedaj seveda bolje, da ne začneš ponovno nečesa, kar bi se itak končalo.
sicer pa si se že odločila.

glede na napisano pa se meni fant zdi še najmanj 'kriv' oz. nekak popolnoma razumem to njegovo ignoranco in neodpisovanje na sms-je.

glede tega, kako si ga pustila pa ne bom izgubljala besed (glede na to, da bi lahko počakala, da se vidita in razjasnita stvari, se pogovorita kot dve odrasli osebi in končata kot se spodobi)

aja, pa da ne bo mišljeno, kot da te napadam ali kaj... kot si povedala sama, želim samo povedati, kako gledam na celotno situacijo jaz in predvsem to, da si se odločila prav.

[miteq]

Dal mi je le še en razlog več, da je neresen.

Včasih sem prav presenečen, kako so lahko nekatere ženske konstantno v nekem deliriju. Ženska, pa se ti zavedaš kakšen zgrešen algoritem razmišljanja imaš?

Ni čudno, da v praksi velja, da smo moški nadrejeni ženskam. Glej kako razmišljaš, za božjo voljo. Ne poznam tipa, ki bi razmišljal v takšne izkrivljene dimenzije.

Za njegovo srečo upam, da ne bosta nikoli prišla skupaj. Tip se mi smili.

Se opravičujem tistim, ki imajo nekaj soli v glavi.

[Vanity_Fair]

Dal mi je le še en razlog več, da je neresen.

Včasih sem prav presenečen, kako so lahko nekatere ženske konstantno v nekem deliriju. Ženska, pa se ti zavedaš kakšen zgrešen algoritem razmišljanja imaš?

Ni čudno, da v praksi velja, da smo moški nadrejeni ženskam. Glej kako razmišljaš, za božjo voljo. Ne poznam tipa, ki bi razmišljal v takšne izkrivljene dimenzije.

Za njegovo srečo upam, da ne bosta nikoli prišla skupaj. Tip se mi smili.

Se opravičujem tistim, ki imajo nekaj soli v glavi.

Ves čas ponavljaš samo, kakšen zgrešen algoritem razmišljanja imam. Lahko potem vsaj definiraš kaj se ti v mojem primeru zdi tako zgrešeno? Prav rada bi slišala tvoje mnenje o tem, da bom vedela kje delam napake (če jih sploh, ker sama ne mislim tako). Kje sem naredila JAZ napako mi povej? Od vsega začetka sem bila jaz tista, ki je večkrat nečala pogovor zakaj se ne vidiva niti vsak vikend. Če si pozorno bral moj prvi post (in še nekateri drugi, ki me očitno niste razumeli), sem napisala, da se niti vsak vikend nisva videla. Mesec ima 4 tedne in 4 vikende. Midva sva bila skupaj samo slaba dva meseca in v vsem tem času sva se videla samo 5x. Plus tega je v teh 5x vštetih njegov dopust, se pravi da se preostale vikende nisva videla skoraj nič, ker je bil on preutrujen ipd. zadevščine. Meni je upravičeno po dveh mesecih počil film in sem mu rekla zakaj se ne vidiva več. Na tisto mi je odpisal tako kot pravim tudi sama - bil je preutrujen itd. itd. Ne vem no, jaz si 23 let starega fanta, v bistvu že moškega, ne predstavljam kot neresnega najstnika, ki ne ve prav dobro kaj si želi. Takrat sem dobila občutek, da je rabil poletno romanco oz. "nekaj podobnega zvezi", sploh ker mi je začel pisati v času njegovega dopusta in sem si mislila, da očitno rabi popestritev na ljubezenskem in spolnem področju. Ok, gremo dalje... Včasih se tudi po tri ali štiri dni nisva slišala, na dva smsa mi sploh ni odpisal. Šele v petek, ko se je vračal iz Ljubljane, mi je napisal (kot da se ne bi nič zgodilo prej), če pridem v mesto, da se vidiva. In potem boš rekel miteq, da sem jaz tista, ki ima zgrešeno mišljenje? Včeraj mi je po nekaj urah vendarle odpisal (ko sem že mislila da ne bo) in vprašal, če se v soboto vseeno dobiva na pijači. Odpisala sem mu, čemu, ko pa sva se isto zmenila nedolgo nazaj, pa ni bilo od njega ne duha ne sluha. Nato mi je odpisal samo, da me bo počakal v mestu. Odpisala sem ok. Bomo videli kako se bo vse tole odvijalo, vem samo, da ne nameravam hiteti, sploh ker gre Valentinovo zraven in imam občutek, da na ta dan spet noče biti sam, pač pa rabi punco. Trenutno mi res ni do nekih igric, kar sem mu tudi napisala. Kako pa bo ko se bova (če bo držal obljubo seveda) videla, pa bo pokazal čas. In on sam.