Mamin sinko

[ce si si]

Drage bejbe, me prav zanima koliko vas bo zivelo na svojem, ko boste stare 30 let. Pomoje da zelo redko katera, ceprav ste zdaj vse zgrozene nad fantom, ki pri 30ih se vedno zivi pri mami. No, saj dokler si student ni tezko zivet na svojem, ce lahko zivljenju na parih kvadratih in z nestetimi cimri lahko tako recemo. Ko pa se studij zakljuci pa vsi podurhajo nazaj domov. Mislite, da boste takoj ko se boste zaposlile lahko vzele kredit za stanovanje oz. mislite da boste z veseljem placevale najemnino? Pomoje da ne in da boste rajsi se malo potrpele doma. Mislim tudi, da ce nisi otrok res bogatih starsev, ki bi ti kupili stanovanje oz. ce si v domaci hisi ne uredis kaksnega prizidka, je nemogoce, da gres do 30 od doma

[xyz15]

se absolutno podpišem pod to!

[grr]

jst pa mislim da je to razvajenost naše mladine Ja itak je bl luštn doma da ni stroškov, mamica mal skuha, opere... zakaj pa pri 30 lahko imaš pri 25 pa ne? Nevem jst osebno vem da domov ne grem več vem pa da ne bo lahko. Bomo pa v dve službe hodl hehe

[p!ka]

Jz mam namen odit kolkr hitro se bo dalo od doma. Že zarad razmer doma. Raj bom delala za najemnino kot da sm od 30 doma. Sploh pa mislim, da se da it na svoje že z malo plačo. Seveda odvisno od mesta. Jz vem, da ostajajo v Portorožu stanovanja z najemnino 280 €. Niso ogromna in niso niti fensi nova. Itak na začetku ne moreš bit kej preveč zbirčen kje boš živeu.

[*skokica*]

Se strinjam. Dokler nimaš otrok, se da živeti na svojem. Sploh če si s partnerjem npr. delita garsonjero in če tvoj cilj ni živeti v centru Ljubljane.

S fantom načrtujeva skupno selitev v podnajemniško stanovanje letos jeseni in se mi dozdeva, da se za noben denar ne bom več vrnila domov (živet, da ne bo pomote ). Raje se odpovem kavicam, novim cunjicam itd. kot da izgubim svobodo.

[rammsteingirl]

ne vem, meni se ne zdi sporno, če pač hčerka/sin živi doma pri 28, 30 in daje nekaj denarja mesečno za stroške. to se mi zdi fer. če ima plačo, službo, lahko tudi nekaj da za stroške doma. poleg tega pa nekaj prišpara in s tem denarjem bo lahko kasneje ta oseba šla na svoje in se počasi osamosvojila.

je pa logično, da partner, ki ima recimo še študentko, raje živi doma, da nekaj denarja zraven. ker dva človeka je danes z bolj šibko plačo težko preživljat.

[grr]

pa kdo je rekel da bo preživljal 2 človeka?? Prosim preberite kaj natančno piše in ne posploševati....

[*_nincy_*]

Drage bejbe, me prav zanima koliko vas bo zivelo na svojem, ko boste stare 30 let. Pomoje da zelo redko katera, ceprav ste zdaj vse zgrozene nad fantom, ki pri 30ih se vedno zivi pri mami. No, saj dokler si student ni tezko zivet na svojem, ce lahko zivljenju na parih kvadratih in z nestetimi cimri lahko tako recemo. Ko pa se studij zakljuci pa vsi podurhajo nazaj domov. Mislite, da boste takoj ko se boste zaposlile lahko vzele kredit za stanovanje oz. mislite da boste z veseljem placevale najemnino? Pomoje da ne in da boste rajsi se malo potrpele doma. Mislim tudi, da ce nisi otrok res bogatih starsev, ki bi ti kupili stanovanje oz. ce si v domaci hisi ne uredis kaksnega prizidka, je nemogoce, da gres do 30 od doma

Kaj sem potem jaz supermen 2??

Delam, študiram izredno a živim na svoje že lepi čas!
Vse se da če se hoče (ampak ne misli, da me finančno podpirajo kar koli starši, že lepi čas ne).

[*_nincy_*]

Jz mam namen odit kolkr hitro se bo dalo od doma. Že zarad razmer doma. Raj bom delala za najemnino kot da sm od 30 doma. Sploh pa mislim, da se da it na svoje že z malo plačo. Seveda odvisno od mesta. Jz vem, da ostajajo v Portorožu stanovanja z najemnino 280 €. Niso ogromna in niso niti fensi nova. Itak na začetku ne moreš bit kej preveč zbirčen kje boš živeu.

Točno to sem imela tudi jaz v glavi in ravno zaradi istega razloga šla zelo kmalu od doma.
Vsak začetek je težak! Držim pesti, da se ti uresniči.

[fun]

Ja pri 30ih bi pa res lahko že bil "na svojem"...

In če bi "neznano dekle" redno živelo pri njemu, je logično da skup plačujeta stroške.. Če je pa ona že na svojem, ne razumem zakaj rabi še on šeeno stanovanje?

[freelancer]

Kaj si mislite o moškem ki pri 30ih letih še vedno živi doma(v bloku z mamo), ima službo s povprečno plačo, dekle skoraj 2 leti in se ne želi preseliti na svoje dokler si ne delita pol pol stroškov?

Mamin sinko.

Mene pa zanima, zakaj se punce nočete preseliti k fantu, ki je nasprotje od omenjenega v temi? Vas je strah? Kaj drugega?
Da pojasnim vprašanja. Po določenem času v vezi (1+, 2+, ... let), ko se partnerja že dokaj dobro poznata, bi bilo dobro, vsaj jaz tako menim, da "preizkusita" tudi skupno življenje. Je bilo že omenjeno tudi, da če skupno življenje ne bi šlo, pač ne bi šlo. V nasprotnem primeru je to začetek nečesa lepega, "novega življenja" . Sodeč po izkušnjah, je nekatere strah narediti takšen korak in zaradi tega končajo zvezo (razlogi so dobesedno idiotski).
Dobrodošla vsa mnenja, predvsem ženskega spola.

[small_star]

Ok, zdaj pa ne vem... Res ne razumem kaj želiš Grrr s temi vprašanji in odgovori povedat. Prosim, da mi obrazložiš par zadev. Najprej mi ni jasno - en čas govoriš o tej punci v 3. osebi, en čas v 1. Si to ti ali je katera tvoja prijateljica? S tem bi dobila odgovor na marsikatero še "skrito" vprašanje. Če je ona (oz. ti) že na svojem, zakaj se tip ne preseli k njej? Potem se izogneta plačevanju 2 najemnin. Pa tudi ta dvom, če sploh želi bit s tem moškim, mi ravno ni jasen?! Če dvomi v to, kaj sploh počne skupaj s tem moškim? In to, da z njene strani prave ljubezni? Ne vem no... čudno mi je vse skupaj. Pa to, da je ne preseneti? Pač niso vsi moški za deljenje presenečenj. Moj dragi tudi ni ravno tak tip moškega, pa ga zaradi tega nimam čisto nič manj rada.
Ta stavek recimo... : načeloma ni nekih težav v zvezi...Sploh on ne vidi nikakršnega problema. Meni se to neprilagajanje iz OBEH strani zdi problem. Ker vsaka zveza temelji na prilagajanju. Brez temeljev se pa podere vse! Glede odnosov pa... lahko bi to izvajala v njenem (saj je (si) vendar sama) stanovanju.

Drugače pa se imam jaz namen pred 30 letom odselit od doma. Da se popolnoma osamosvojim. Z mojim sva skupaj slabih 7 mesecev in v tem trenutku ravno še ne bi šla z njim na svoje. V roku enega leta pa definitivno.

[trepalnica]

pa saj je tezko iti na svoje danes... no, vedno je bilo... ampak ce je volja, se vse lahko... ne vem, do 30ega bi se pa res lahko ze odselil ali pa vsaj intenzivno razmisljal o tem...

[jullia_]

Mene pa zanima, zakaj se punce nočete preseliti k fantu, ki je nasprotje od omenjenega v temi? Vas je strah? Kaj drugega?

Jst se nočem enostavno zato, ker sem še premlada. Pri dvajsetih pač ne mislim s tipom skupaj živet in si družine ustvarjaš, čeprav sva skupaj že skoraj 3 leta in bi to očitno po vseh regelcih že morala počet. Sej verjetno bi čisto dobro funkcionirala kot cimra, ampak zaenkrat še ne čutiva potrebe po selitvi.
Vidiva se veliko, občasno pri njem bivakiram po cel vikend, ampak moj dom je zaenkrat še doma

[red_rose]

Kaj si mislite o moškem ki pri 30ih letih še vedno živi doma(v bloku z mamo), ima službo s povprečno plačo, dekle skoraj 2 leti in se ne želi preseliti na svoje dokler si ne delita pol pol stroškov?

Mamin sinko.

Mene pa zanima, zakaj se punce nočete preseliti k fantu, ki je nasprotje od omenjenega v temi? Vas je strah? Kaj drugega?
Da pojasnim vprašanja. Po določenem času v vezi (1+, 2+, ... let), ko se partnerja že dokaj dobro poznata, bi bilo dobro, vsaj jaz tako menim, da "preizkusita" tudi skupno življenje. Je bilo že omenjeno tudi, da če skupno življenje ne bi šlo, pač ne bi šlo. V nasprotnem primeru je to začetek nečesa lepega, "novega življenja" . Sodeč po izkušnjah, je nekatere strah narediti takšen korak in zaradi tega končajo zvezo (razlogi so dobesedno idiotski).
Dobrodošla vsa mnenja, predvsem ženskega spola.

se strinjam. js grem po 7 mescih najine zveze zivet z njim v njegovo (studentsko) stanovanje, v kraj kjer oba studirava (on zdaj 3.leto jaz pa prvo) vem da ni pravo skupno zivljenje, nekaj pa je...ne vidim smisla v tem da bi se itak dobivala in vsak dan skupaj drug pri drugem spala, ce lahko kar zivim tam in me pri svojih 18ih ze zelo vlece od doma (ze dve leti hodim v solo v drugem kraju, domov prihajam vsake 2 ali 3 tedne). in tudi ne razumem starejsih ljudi od mene, dalj casa skupaj, pa nocejo zivet skupi sej ce ne gre, boljs da to prej ugotovis eni so cist prevec navezani na starse..groza