Mamin sinko

[g00fy_qa]

Meni so to res ne zdi vzpodbudno. Navsezadnje ne moreš celo leto živeti za en teden na morju, ko bosta sama in bosta uživala. Je treba živeti tudi čez leto.
Pogovori se z njim in mu povej o tem, kar si pisala tu: oddaljevanje poroke, utesnjenost, ki jo čutiš, da želiš biti sama z njim blabla... Resno razmislila o selitvi, ker se meni zdi to edina realna rešitev.
Nima bratov ali sester, ki bi morda živeli kasneje v tem njegovem stanovanju?
Poznam tudi primer, ko sta si dva že uredila stanovanje nad hišo staršev, po poroki pa sta si zgradila drugo, svojo hišo v drugem kraju. Nekaj pohištva sta odselila, nekaj pa je ostalo tam, kjer imajo sedaj prostor za goste.

[*lilica*]

Resno razmislila o selitvi, ker se meni zdi to edina realna rešitev.
Nima bratov ali sester, ki bi morda živeli kasneje v tem njegovem stanovanju?

Hm, to najverjetneje ne bo uspelo, ker so se njegovi veliko zapufali glede hiše zanj, poleg tega je tudi sam že vlagal vanjo.
Ne, bratov in sester na žalost nima.
Ne vem, kaj bo iz tega. Upam, da nekako rešiva.
Sej če bi postal malce bolj "samosvoj", bi nama že ratalo, ker bi vedela, da nama ne bodo ukazovali drugi, drugače pa bo on udaril po mizi, ampak vem, da ne bo udaril po mizi, ker...še nikoli ni. Občasno kaj reče nazaj, pa je po mnenju drugih takoj preveč, kar ga pa potem spravi v slabo voljo.

Najbolj ravnodušen do vsega tega, je njegov star ata, ko pravi, če pa nikogar ne bo, pa bomo dali v najem pa je.
Stara mama recimo tega ne bi nikoli sprejela, ker sta ogromno denarja dala zraven.

[Peterca18]

Kar pomirilo me je, ko vidim, da vas ima več podobno mnenje kot jaz. Moj fant je čisto navdušen, da bomo nekoč živeli skupaj njegovi starši in midva, jaz pa sem odločno proti temu in sem mu že tudi povedala, da je moje mnenje, da mladi in stari niso za skupno življenje. Ni pogoja pod katerim bi šla živet k njegovi familiji. Sama vem, da čez 10 let z možem in otroki ne bi hotela živeti niti pri svojih starših, kaj šele pri njegovih, ker se mi pač zdi normalno, da kot družina živimo na svojem in imamo svoj način življenja, v katerega se nihče ne poskuša vmešavati.

Tudi jaz imam tipa, ki je pač tako vzgojen, da mora biti vse tako kot reče mama, pri 24 letih mu mama celo reče kako se naj obleče. Na začetku me ni motilo, zdaj me pa vedno bolj in prav vidim, da bo kmalu počilo, čeprav se nočem vmešavati v odnos med njim in mamo, ker je to pač med njima. Mi pri nas pač nimamo navade, da bi mi moja mama rekla, da ta majica ne paše k tem hlačam in da naj se grem preobleč ali pa kako si naj pospravim posteljo. In zato se mi to zdi malo čudno.

[mimikad]

Sama bi napisala samo to, da ga razumem, da nič ne reče zaradi ljubega mira. Sama sem tudi takšna in večkrat popustim. Pač tako smo naučeni, težko je spremenit, tisto kar ti 20, 25 let cepijo v glavo. Sej se človek trudi, ampak nimamo tolikšne moči nad starši kot jo majo oni nad nami. Pač imamo nekje v glavi, da bomo to naredili, ker jih spoštujemo oziroma ker je to prav.

[*lilica*]

Mi pri nas pač nimamo navade, da bi mi moja mama rekla, da ta majica ne paše k tem hlačam in da naj se grem preobleč ali pa kako si naj pospravim posteljo. In zato se mi to zdi malo čudno.

Mi, tudi nimamo takih navad. Če bi mi mama rekla postelji si posteljo, bi jo samo čudno gledala, zakaj mi to govori. Če bo postelja postlana ali ne, bom povedala jaz, saj je moja.
Kaj bom oblekla, se pa tudi sama znam odločit. Če bi mi rekla, te majice pa ne nosi, ker ni lepa ali pa ne paše, bi jo najverjetneje še bolj z veseljem oblekla. Ok, zdj malce pretiravam, ampak se mi zdi, da in fant in punca morata biti pri teh letih dovolj samostojna, da znata poskrbeti zase.
Mama po mojem mnenju lahko svetuje, pove svoje mnenje, pomaga, če se kje zatakne...in to je to

[mily]

Hja, res maš neko čudno situacijo. In treba jo je rešit zdej takoj.

Jst osebno, si ne bi nikoli in nikdar ustvarila življenja s fantom, ki pusti da mu mama ureja življenje. Če že imata namen tam živeti je treba urediti par stvari. Kot prvo, upam da imata svoj popolnoma ločen vhod. In mat nej da ključe nazaj. Nima kej hodit not v stanovanje, razen takrat ko sta na morju in jo prosita da zalije rože. Tudi na obisk se prej najavi, ker to, da živiš štuk nižje/višje, ne pomeni, da moraš skos skup viset. Tudi vidva verjetno ne bosta hodla k njim kr notr kadar se vama bo zazdel.

In mislim, da če sta že bila njegova starša tako "prijazna", da sta sinu nardila stanovanje v bajti, naj so tudi spoštujeta in naj bo njegovo stanovanje. Toplo priporočam, da si tudi vsak zase uredite vse priključke (elektrika pa to), ker me včasih dobesedno srat pritisne, ko berem kaj se dogaja in da pol snahe ne upajo pomivalca sred dneva zalaufat, ker je tadrag štrom. Resno.


No, če se vam uspe vse to zment, pol ok. Ker boš vidla, če bosta kdaj mela otroke, se bo vse samo stopnjevalo. verjetno si ne želiš, da bo tašča priletela na vsak jok takoj gledat kaj je narobe z otrokom in zakaj joče celi dve sekundi. Je pa tako, da se morta to najprej vidva poment in pol mora tvoj razpuscat s starši.

[*QueenBitch*]

Jaz družin, kjer se hiša za dva gradi še preden tip sploh dobi partnerko, ki bi lahko soodločala o svojem bivanju v neki prihodnosti, sploh ne razumem in priznam - kujem blazne predsodke do tovrstnih familij, staršev in nebodiga krivih otrok.

To je del slovenske folklore. Gradnja podeželskega dvorca v 3 štuke, ki se ga potem deli med podmladek, čez 20 let so pa vsi med seboj skregani, ker se ne morej zmenit glede hrupa, parkirplacov, vdzrževalnih del in predvsem tega, kdo bo po smrti staršev dobil še zadnji čošak, kjer sedaj preživljata stara leta in uživata, ko imata tamlade vse tako blizu.

Hahahah, no tale me je pa nasmejala...ampak se strinjam. Zakaj gradit neke palače, ko pa grejo otroc v druge kraje in si sami ustvarjajo prihodnost...zakaj če že ne morjo lepo starši dajat na kupček denar in enostavno otroku kupit eno stanovanje v bližnjem kraju - če že želijo pomagat in preskrbet otroke.

Kar se pa tiče te situacije ti pa prov nič ne zavidam - ej možno da pač hoče tašča samo pomagat in se mal vtika ker je tko navajena itd. ampak potem če je to dobronamerno bo tud razumela ko ji bo on povedu kaj pa kako. To, da ima pa ključ je pa polom. Jaz živim v stanovanju ki je od moje mame pa ima ona ključ za vsak primer pa se do zdj v parih letih nikol ni zgodil, da bi kdaj prišla nenapovedano na obisk kaj šele, da bi bla tle ko mene ni. To je zame neka vrsta spoštovanja..tudi men na pamet ne pade k nekomu vdirat, še najmanj pa v osebni prostor.

[Gost]

No, tega pa sploh ne razumem - gradiš stanovanje, čeprav se nikamor ne mudi, tip ne kaže teženj za odselitev, nima partnerke, a starši in stari starši se zapufajo do konca za voljo enega štuka v hiši? A ne bi bilo lažje počakati na boljše finančno stanje, če se tipu že itak ne mudi od hiše? Ah jej ...

Mily je navedla nekaj čisto banalnih praktičnih zagat, ki se lahko v taki situaciji pojavijo in to so resni problemi, ko par ne živi po svoje, ampak po diktatu družinskih poglavarjev. Mogoče je naprej problem v postlani postelji, prepričana pa sem, da se problemi in vtikovanje samo še stopnjujejo. So ljudje, ki jim v odnosu ponudiš prst in vzamejo še roko. Podobno je z bližino in intimo - ti ponudiš in dovoliš nek minimalen vpogled v svoj vsakdan, pa pride vsiljiva tašča ali mati in vzame ključe ter gleda pod prste, kaj vtakneš v usta. Zame osebno grozljivka!

[*lilica*]

Ker boš vidla, če bosta kdaj mela otroke, se bo vse samo stopnjevalo. verjetno si ne želiš, da bo tašča priletela na vsak jok takoj gledat kaj je narobe z otrokom in zakaj joče celi dve sekundi.

Ja, sej tega se bojim, da bo vsedno huje. Ravno zaradi tea pri njih tudi nisem ne vem kako sproščena, ker ves čas pazim, kaj bom rekla ali naredila, da ne bo kaj narobe. Čeprav včasih mi že prou dol visi, al mi zamerjo za kšno stvar al ne.

Drugač pa ja, vhod je ločen, ker njegova mami prav, da morajo otroci in starši biti ločeno in ne čist skupej, sam vseen pol ne razumm, zakaj imata obe s staro mamo ključ in zakaj so vse take male stvari pomembne.
Kaj je važno če se nekomu ne zdi, da bi se obril, ali če ma rajš mal drugačno frizuro, al če ma majco odžokano namest zažokano...brez vezne stvari...celo kda je čas da preobleče posteljo, mu mami pove.... jest vem, da bi že popenla, če bi blo pr men tko, sam ne morm mu pa skoz težit za vsako stvar, nej reče nekej nazaj, ker pol skoz tko zgleda, kt da ga nekej šuntam prot domačim, kar pa še zdeleč ni res.

[Gost]

Glej, *lilica*, ni tak problem njegova mati. Bolj je čudno, da tako vtikovanje in ukazovanje ne zmoti tvojega 26-letnega tipa. In potem kombinacija s tabo, ki te to blazno moti. Ker neke druge ženske mogoče sploh ne bi. Tebe pa. In tvoj tip se nima namena spremeniti ali kako? Potem je na tebi samo to, da se prilagodiš, ta njegov odnos z mamo sprejmeš in si tiho. Ker če ostaneš z njim ter ga na vse pretege opominjaš ter spreminjaš, nekako ni fer, da sploh vztrajaš z njim, če je to tako zelo moteče.

[*lilica*]

Ja, moti tudi njega, vendar ga je kar strah al ne vem kaj, da bi rekel nekaj nazaj. Zadnjič je stara mama komentirala njegovo frizuro, da kako ni v redu, pa da bi moglo bit spredaj drugače...pa ji je rekel nazaj, da ma tudi ona čudno frizuro in potem je ratala zamerljiva in potem mu je mami rekla, da naj bo raje tiho, pa naj se ne prereka z njo, pa da naj kar presliši te stvari.
In kako naj on kaj reče nazaj, če pa ga vedno nekdo ustavi in da je že stara in da more mal prizanesti...bla bla bla.
Sej vem, da včasih mogoče jest pretiravam, ampak včasih pa ko mu rečem, če ga ne moti, da mu mami postilja posteljo in to, pa pravi..vsaj meni ni treba. Ko pa rečem, da kaj pa ko bova skupaj živela, če bo mami poklical, da mu posteljo postelje, pa pravi, da to pa ne. Samo jest potem dobim občutek, da bom za vse sama.
Za njega še vedno mislijo da je 6 let star fantek, ki nič ne zmore sam in delajo namesto njega.

[Gost]

Tako mislijo, ker sam nič ne premakne (vsaj tak občutek sem dobila). Saj je lepo, če ti strežejo in te razvajajo, ampak posteljo lahko pred mamo pospravi tudi sam. In če mu stara mama reče, da ima čudno frizuro - ja, kaj za boga se ga to dotakne? Rečeš, da si si tak všeč in greš naprej. Z isto frizuro, če je tebi kul. To so malenkosti in pri teh se res nima smisla ustavljati. Drugo je, če ti dobivaš občutek, da je nesamostojen, da v bistvu uživa ob tem, ko mu strežejo in boš nekoč ti tista, ki bo njegova mamica in gospodinja. Tega si verjetno ne želiš in mislim, da bi moralo biti med dvema več kot samoumevno, da nekaj dela on, nekaj ti. Čeprav slednje lahko v praksi okusiš šele, ko dejansko živita na svojem.

[Nass]

Jest sm mu že omenila enkrat glede tega, da bova živela pri njem, da naj me poskuša razumet, da je on določil, kje bova živela, brez, da bi jest sploh imela kaj besede in da kaj bi naredil, če bi rekla, da niti slučajno nočem živeti tam in potem je rekel, če lahko govoriva o čem drugem.

To, da se fant odloči kje bo živel, ne da bi vprašal punco, je zelo egoistično. Verjamem, da mu je težko, ampak glede na to, da se je sam odločil se MORA o tem, kako naprej, pogovorit s tabo.
A on sploh ve, da se tebi poroka odmika? Da ne vidiš, kako naprej? Ker če ve in to ignorira, je mama še najmanjši problem.
In ko ti pravi, da se noče postavit zase, ker želi imet mir - ja kaj pa, da bi zaradi tebe to naredil?! Sej verjamem, da želi met mir, ampak meni se zdi grdo in egoistično, da mu je malo miru pomembneje kot to, da ti trpiš.
Spremenila ga ne boš, oz. to niti ni dobro... Očitno ima on svoje preference v življenju postavljene... Drugo pa je, če on ne ve, kako ti je (se pravi, da vedno manj vidiš prihodnost z njim ipd.).
Čeprav mislim, da je problem drugje pa vseeno: a tako ko je star ata rekel, da bi nekomu stanovanje dali v najem, a to pa ne gre?

[ryu10kyu]

Navsezadnje lahko rečemo bobu bob in povemo, da je za vse skupaj kriva mama, ki na svojega sinkota gleda kakor,da je še vedno star 5 let in ga ne želi izgubiti s tem pa povzroča njemu in njegovi izbranki nemalo težav.
Na svetu je nič koliko maminih sinčkov, ki jih je pokojni Rugelj poimenoval pezdetki in so za to krivi tudi očetje, ki niso znali odigrati svoje očetovske vloge ali pa je bila mati samohranilka in je svoje frustracije pucala na svojem sinu. Družba kot sama je tu kjer je in je bolna kot celota. Izgubljajo se vloge mati in oče...bitka med spoloma je itak že nekaj časa v vzponu. Modne smernice proizvajajo metro seksualce...ženske postajajo možače in se borijo za svojo čast preko tepeža in svojo manjvrednost in frustracije kažejo navzven na svojih sovrstnikih.
Imamo nič koliko alkoholikov in samomorov v Sloveniji. Nič koliko zafuranih descov in žensk s teškimi čustvenimi ranami iz mladosti in vzorci delovanja, ki ne pritičejo odrasli osebi.

[*lilica*]

a tako ko je star ata rekel, da bi nekomu stanovanje dali v najem, a to pa ne gre?

Ne, to ne bo šlo, ker ne vem kam bi lahko šla drugam. Pa tudi moj nima želje iti živet kam drugam.