klupko napisal/-a:...kako naj popravim škodo ki sta jo nardila njegova starša s tem da sta mu celo življenje sam rit filala z vsem mogočim in ga nosila na rokah?
Mission impossible
Objasni mu, da sam dejstvo, da hodi v službo, še nič ne pomeni in če misli, da je tistih 8 ur vse, kar rabi v življenju nardit, je v velki zmoti. Zdaj, a je tak, da če ti ne boš npr. nečesa naredila (iz bojkota) bo šel mamici potožit? Če ja, si v p**di. Če pa se bo lotil sam, pa še mogoče bo kdaj kaj iz njega. Ne vem, no, če še študiraš, mu začni najedat, da ti tud 8 ur na dan maš opravka s faxom in da je to še bolj zahtevno od službe, ker moraš intenzivno razmišlajt (pač sj si že neki namisliš
) in da naj naredi svoj del obveznosti. In predvsem: ne, ne pomaga on tebi, kvečjemu ti njemu pomagaš (še posebej, ker sta pr njem doma). Daj mu vedet, da je on tisti, ki vedno pusti zasvinjano kad, da on pohčije cel sekret ko ne nacilja v sredino, da za njim ostajajo cote po tleh in da naj se zamisli, da ti nisi dolžna njegove svinjarije odstranjevat.
Sam pretiravat pa spet ni. Glih vsako šalco posebej prat se mi zdi neumno. Pa včasih tud pustiš cote ležat, ker se boš čez 3 ure itak nazaj v njih preobleko. Itd...
aja, dodatek: tudi meni se 3 ure zdi čisto normalno.
) itd. Denar pa molze od familije. To traja že dolgo in me ful moti, in je glavni razlog zakaj bi odšla. Si že malo gledam stanovanja, če se to v kratkem ne spremeni. Samo takšna odločitev je vedno težka. Ima kdo podoben problem ali nasvet, ker res ne vem kaj naj?
...potem pa jovo na novo...in bi ga najraj užgala nekam..
Bila sem njegova in nič ga ni brigalo. Zdaj ne morem razumeti zakaj sem vztrajala dve leti. Takrat se mi je pač zdelo grozno ostati sama.
