Kdo plačuje?

[red_rose]

no sej na koncukoncev je vedno vazno da druzini ustreza jaz pac tega ne razumem. ker mi dnar ni tolk pomemben, ne vem ne znam razlozit...ce si lahko s partnerjem vsako noc delis posteljo, si delis vse najgloblje skrivnosti, telesne tekocine, skupaj z njim ustvaris otroka, bitje...denarja si pa noces delit? (ne govorim zate, na splosno)

ali pa recimo tako kot je ena zgoraj napisala: da dejansko do centa natancno prestejeta tocno koliko je kdo vsak mesec zapravil, in do centa natancno razdelita na pol. mi je nepredstavljivo, tudi cudno mnenje mam o takih ljudeh kot partnerjih (ampak to je samo moj obcutek ), kaj sele ko pridejo otroci...tako se mi zdi kot da vedno hoces met neko garancijo da ce bos sel narazen ne bos drugemu nic dolzan. wierd. jaz hocem bit, ko bom porocena, prepricana da bom s tistim moskim do konca. tudi ce ne bom - vazno da sem takrat skoraj sigurna da bom. kaj pa je drugace smisel zveze? in ce si preprican da bos z nekom do konca, potem ne rabis nekih svojih rezerv, pa racunanja kaj je tvoje, moje...ker se odlocis da bos delil zivljenje z nekom...

okej zdaj sem pa ze res OT

[*mala*]

Nebi delila striktno 50:50. Bi pa hotela, da se vsaj po občutku približa temu razmerju.

Jaz nebi uživala na potovanju, za katerega ni plačala.
Vem, da bom vesela, ko si bom kupila svoj prvi avto magari za 2000€, kot pa da bi mi fant prispeval za en hud avto.

Pa vedno hočem imeti nekaj svojega denarja, da mi nima niče za očitat, če si privoščim nekaj dragega, kakor jaz nočem fantu pametovat, ko si kupi še en motor več.

[renatka_]

Midva sva si od začetka delila precej enakopravno stroške (ki so od začetka tudi manjši), s časom je bilo to odvisno od tega kdo je imel več denarja. Če sem ga imela jaz več sploh nisem pomišljala da ne bi to dala za skupen dopust - on prav tako. Odkar živiva skupaj je pa itak vse skupen denar. Najine plače se seštejeta, potem se pa iz skupnega zneska razporeja po sektorjih. Včasih on kupi stvar ki jo potrebuje in sem pač tisti moment jst za nekaj "prikrajšana", drugič kupim dražjo stvar, ki jo potrebujem zase in se to izravnava. Ostale stvari, ki jih kupujeva so pa itak v skupno korist.

Nekaj gre za najemnino in stroške, hrano, bencin, sprotne stvari (ki jih je iz tega ali onega razloga potrebno kupiti),... In sploh ne razmišljam npr. o tem a sm jst zdej 2× al pa 3× zapored tankala al on.

Edino kar je "dogovorjeno" je to, da vsak od svoje plače da polovico zneska za najemnino (ker je 500€ pač kr lep denar). Ostalo pa porabljava sproti, tisti ki potrebuje denar ga pač vzame. Če dam včerajšnji primer - šla sem si kupit nekaj zapestnic, ogrlic... in je mel moj denarnico sabo in je pač on plačal. Pa sploh ne pomislim da je dal svoj/moj denar. Ker kolikor je njegov je tudi moj. In ko je prejšnji teden kupil sebi potovalko tudi nisem tega vzela kot da je zapravil svoj ali moj denar - ampak najinega skupnega.

Zdaj sva si nardila tut en finančni plan, preko katerega bova poskusla varčevat (to bo pa šlo za dopust, opremljanje svojega stanovanja, pa upam da u parih letih še za (nov) avto in podobno). Šlo bo približno po tem konceptu - ko dobiva plače dava tolko in tolko za najemnino in stroške, tolko na varčevalni račun, ostalo je pa za čez mesec za vse ostalo (od stvari nujnih za preživetje, do "sprotnega luksuza"). In upam, da bo še od tega kupčka, ki bo za čez mesec kaj ostalo. Odvisno od tega kaj si bokdo zaželel.

Če imava denar, ga imava oba - ali pa nobeden. Ne pa da je en totalno na psu, drugi ma pa mastne pare na računu.

[emanuela]

Ko dejansko z nekom živiš, je nekako smiselno da se del denarja združi za stroške, ostali denar pa po dogovoru, da ni kreganja glede nepotrebnih stroškov itd.

[jullia_]

Jaz itak ne bi hotela živet s tipom, če se ne bi mogla sporazumet o potrošnji denarja.
Če bi se mi zdela njegova poraba nepotrebna, bi me to motilo tudi, če bi šlo za striktno njegov denar, ker bi si mislila, da bi ga lahko prišparal za npr. stanovanje ali avto. In tudi od njega ne bi hotela poslušat, da kaj spet nekaj zapravljam za brezveze.
Potem si se pa po nekaj letih pripravljen ločit, ker mož kupuje predrag skretpapir.

[Horus]

Uživajte še naprej Lep pozdrav od Horusa

[jullia_]

LOL, ne. Samo prikazala sem situacijo iz mojega vidika. Verjetno bi si on mislil nekaj podobnega.
Hotela sem pa povedat to, da sploh ni pomembno, kako imata dva urejena denarne zadeve, če imata preveč različne poglede na porabo denarja, bosta itak stalno v konfliktu.

[Horus]

Uživajte še naprej Lep pozdrav od Horusa

[renatka_]

Poznam par, ki funkcionira tako, da imata oba, vsak svoj denar zase. Se pravi, ko nakupita "fasngo", drugi takoj da prvemu polovico zneska. En plača npr. telefon in elektriko, drug smeti, vodo... Vsak financira svoj avto, vsak plača svoj del dopusta s "svojim" denarjem,... Skratka imata vsak svoje finance popolnoma zase. Baje je to edini način na katerega lahko furata.

Meni je to POPOLNOMA nepredstavljivo. Tudi ko kdo časti kosilo, se reče da je častla ona ali on. Če midva plačava kosilo (če smo z družbo) se reče da sva plačala MIDVA, ne on ali jaz.

[Mimi_M]

Midva dobiva približno enako plačo in razpolagava vsak s svojo, pa se še nikol, res čist nikol nisva sploh sporekla zarad denarja
Vsak ima svoje izdatke, npr. jaz plačujem obrok kredita za svoj avto, šolnino, življenjsko zavarovanje... samoumevno mi je, da so to moji stroški. Enako on plačuje preživnino, svoje življenjsko zavarovanje...
Tankava vsak svoj avto, v trgovino gre enkrat eden, drugič drugi, lahko bi se reklo, da imava ločene finance.
Če kupujeva kakšno darilo, zbereva skupi, ni pa nujno, da sta prispevka čist enaka; za dopust tud prispevava oba in to enako (kar se tiče aranžmaja)...
KO kam greva, nikol ni problem, kdo bo plačal, npr. če greva vsavno plača eden, drug pa večerjo in tko je zmeri; za svoje prčkarije pa itak zapravlja vsak zase.
Ideja o popolnoma skupnih financah mi itak ni čist jasna in niti ni preveč všeč; ne vem, jst recimo dost več zapravim od njega, ki mu od plače ostane kr dost, in se mi ne bi zdelo fer, da za svoj luskuz zapravljam njegov denar.

[*mala*]

^^ Tako si jaz predstavljam najino ureditev financ

Sicer nameravava imeti še en skupni račun, na katerega bi šla vsak mesec določena količina denarja za skupne izdatke: položnice, hrano, otroke, skupna potovanja. Ostalo je pa moja stvar

[inaa]

zaenkrat ne ziviva skupej zato dava vsak polovico, oziroma po principu enkrat placa eden, drugic drugi...ce je znesek kdaj vecji kdaj manjsi ne komplicirava

[gaby_]

meni recimo ni nič čudnega, če si partnerja ne delita vse na pol. recimo pri nas oče plača večino izdatkov (temu primerna je pač njegova plača). samoumevno je, da oče plača počitnice tudi za mamo (celo smešno bi mi bilo, da bi si plačala aranžma pol pol), da plača položnice, mama nakupi hrano in ostale drobnarije (nama s sestro, za psa, kupuje darila,pohištvo), za večje stvari kot je avto, večji izdatki za hišo ipd. plačuje oče. tudi meni in sestri za študij daje oče. in zaradi tega ni še nikoli mami očital, da daje manj in tudi nikoli nisem pomislila, da bi ga mama izkoriščala. isto je pri fantovih starših.
enostavno, ko si poročen/dolgo v zvezi je pač tako, da en plačuje nekaj in drugi drugo, vsak po svojih zmožnostih oz. v sorazmerju s plačo.

drugače trenutno s fantom plačujeva pol pol, oz. po načelu enkrat en drugič drugi, če pa bo nekoč služil dva tisočaka na mesec več kot jaz (ali obratno), pa noben ne bo paničaril, če drugi plača eno položnico več.

[lunek]

Midva dajeva vse na pol, pa noben od naju ne razmišlja o koncu zveze in si želiva ostat skupaj do konca. Gre pač za sistem v zvezi z upravljanjem financ, ki nama obema ustreza, ker sva pač oba taka človeka. Če bi en od naju imel drugačen pogled na zadevo, bi pač prilagajala sistem in ne bi računala izdatkov "na cente". Tudi ne vidim nobenega problema s tem načinom plačila, ko pridejo otroci... že zdaj imava dva psa, pa nikoli nimava najmanjših problemov okoli plačila hrane, veterinarja, igrač...

Moram pa v zvezi z zgornjimi debatami o zelo različnih višinah dohodkov partnerjev in načinu plačevanja skupnih stroškov povedat,kar sem sicer že omenila, da v takem primeru bi pač drugi več prispeval in tudi ne bi bila za nič prikrajšana. Nimam problemov s tem, da ne bi mogla sprejet denarja od partnerja, vkolikor bi on zaslužul znatno več kot jaz sama in sama ne bi zmogla plačati počitnic ali hobijev otrokom, pa tudi sama bi v primeru, da bi bila jaz tista, ki bi zaslužila več, dodala pač večji delež. Ampak dokler lahko s tem, da si pač malenkost manj privoščim in kaj privarčujem, da lahko prispevam svojo polovico, bom svojo polovico tudi v celoti prispevala.

Vsak par ima pač svoj sistem življenja v dvoje, del česar so tudi finance. Vkolikor to obema ustreza, ne vidim razloga, da bi kakršenkoli sistem, ki je drugačen od naših predstav gledali kot čudnega. Morda se najin sistem zdi komu pikolovski ali kaj drugega, ampak nama ustreza in zaradi nekoliko natančnejšega preračunavanja življenjskih stroškov, najina ljubezen ni nič kaj "manj večna".

[V_Rose_V]

Midva dobiva približno enako plačo in razpolagava vsak s svojo, pa se še nikol, res čist nikol nisva sploh sporekla zarad denarja
Vsak ima svoje izdatke, npr. jaz plačujem obrok kredita za svoj avto, šolnino, življenjsko zavarovanje... samoumevno mi je, da so to moji stroški. Enako on plačuje preživnino, svoje življenjsko zavarovanje...
Tankava vsak svoj avto, v trgovino gre enkrat eden, drugič drugi, lahko bi se reklo, da imava ločene finance.
Če kupujeva kakšno darilo, zbereva skupi, ni pa nujno, da sta prispevka čist enaka; za dopust tud prispevava oba in to enako (kar se tiče aranžmaja)...
KO kam greva, nikol ni problem, kdo bo plačal, npr. če greva vsavno plača eden, drug pa večerjo in tko je zmeri; za svoje prčkarije pa itak zapravlja vsak zase.
Ideja o popolnoma skupnih financah mi itak ni čist jasna in niti ni preveč všeč; ne vem, jst recimo dost več zapravim od njega, ki mu od plače ostane kr dost, in se mi ne bi zdelo fer, da za svoj luskuz zapravljam njegov denar.

se podpisujem pod to...pri nama je enako...svoje položnice plačam sama (fon, zavarovanje, avro, življenjsko...) in on enako...položnice, ki pa so od stanovanja, pa si deliva...kar se hrane tiče pa tudi-enkrat en, enkrat drugi. če kam greva, plača enkrat en, enkrat drugi-kino, bazen, večerja...do sedaj je skoz tako funkcioniralo. če pa bi kdaj kateri od naju potreboval kaj denarja, pa mu bo drugi itak dal al pa plačal njegov del česa.