Kdo plačuje?

[lollypop-@]

Po mojem pa te ima on rad, le da je po naravi pač bolj varčen. Če si niti zase ne kupi, potem težko pričakuješ da bo tebi kaj kupil ali plačal. Po eni strani je to njegov denar in če je njegov denar potem on upravlja z njim. Vsaj glede na to, da nista dorekla da bi imela skupni denar. Če ima vsak svoj denar, sej jaz sem bolj za to, da 2 prispevata približno pol pol, ne glede na to če ima en večjo plačo kot drugi. Tisti ki bo imel večjo plačo, bo lahko več zapravil zase (ali pa ga le šparal), saj je njegov zaslužen denar. Če imata 2 skupni denar, je pa skupni, od obeh. In potem (vsaj v teoriji) bi ga lahko oba uporabljala in zapravljala. Je pa tudi tu pogoj, da se oba strinjata za kaj ga bosta uporabljala.

Meni se zdi večji problem, da ne gledata enako na zapravljanje denarja. Ne glede na to, kdo več zasluži in kdo manj, sta si čisto nasprotna za kaj naj bi se denar zapravljalo in to je problem. On bi "po vsej sili šparal", ti pa bi ga zapravljala za kina, izlete, kar njemu očitno ni. Ti bi očitno ful želela hodit ven, on pa bi bil le doma. Obstajajo ljudje ki so pripravljeni delit svoj denar z drugimi in tisti ki niso. Nobeno razmišljanje ni napačno, je samo drugačno. Če želita vztrajati na dolgi rok, pa bosta morala vseeno sprejeti kompromis. Sicer glede na to, da živiš pri njemu sklepam, da on plačuje račune za stanovanje in hrano doma (sklepam, ker nisi nič napisala o tem), kar verjetno ni malo in ga vseeno pride nekaj 100 eur na mesec. Mogoče lahko razmislita kako bi lahko prišla ceneje skozi z dopustom, izleti. Ali si ga vprašala zakaj tako varčuje? Mogoče ima tudi on bolj negotovo službo, ali pa ima kakšen večji cilj, ki si ga s tem denarjem želi privoščiti.
Vse je stvar dogovora. Lahko se zmenita da je celoten denar skupni, ali pa da je skupni le del denarja. Recimo da imata en del skupni, ostalo pa ima vsak zase? Tako vsak prispeva xy eur ali pa isti procent od plače / socialne za skupne stroške (recimo stanovanje, hrano, položnice, izlete... za kar se pač zmenita). Ostalo, kar ostane (oz če ostane), pa vsak porabi tako kot želi, brez da ga drugi obsoja.

Če je tako trd glede denarja, bi se mogoče lahko zmenila da si od njega izposodiš denar za šolanje, pa mu kasneje, ko boš zaposlena, vrneš. Seveda v primeru da te to šolanje in kasnejša služba veselita.

[babushka]

lollypop, zelo si lepo napisala tole. Nisem še nič ukrenila, z zanimanjem preberem vsako mnenje, tudi drugačno, a kot pravim toliko kot se mi zdi on pretirano varčen (in v tem kontekstu pomišljam da me naj ne bi imel rad), toliko tudi razmišljam o sebi in če je prav, da ga postavljam v tako luč pri sebi. Gre samo za različne prioritete, ne za dobre in slabe, res je.
Žal mi je, da imava druge prioritete vse po istem vrstnem redu, sva si res podobna in se imava rada, a ta ena stvar pa nama ni skupni imenovalec in to me žalosti. Vsak na svojem bregu, on s plačo (in to zelo dobro), jaz pa trenutno še brez. Vsekakor ne pričakujem, da svoj težko prisluženi denar zapravlja na meni. To je vsekakor samo in le njegov denar, a če zdaj že eno leto živiva skupaj in se obnašava ter delujeva kot celota, praktično kot nek zakonski par, sem začela razmišljati v tej smeri da bi pa že bilo lepo, če bi mi vsaj pri kakšni malenkosti pomagal, ne da se jaz s to podporo komaj prebijem skozi položnice. Just a though.
Hvala za predloge, si podala nekaj koristnih in bi se bilo dobro usesti ter pogovoriti o njih.

Bom spremljala kaj sledi in ob priložnosti znova načela pogovor ter poskusila doseči nek kompromis v dobrobit NAJU, ne samo mene, ker se tukaj ne gre zato, da bi jaz karkoli zahtevala in bila "pijavka". No, pa saj ste me prebrale in razumete kje tiči zajec.

[capo di banda]

Bi komentiral pa se bom raje vzdržal komentarja da ne bom katero od vas brez madežnih uporabnic užalil ... Kakor koli upam da fant spregleda in te pusti ker očitno sta s sestro bolj trde glave.

[babushka]

Glede na to, da si komentiral in to ne na najbolj kulturen način, se nisi ravno vzdržal komentarja. Hvala za mnenje.

[Tamala_mrha]

Bi komentiral pa se bom raje vzdržal komentarja da ne bom katero od vas brez madežnih uporabnic užalil ... Kakor koli upam da fant spregleda in te pusti ker očitno sta s sestro bolj trde glave.

Si prebral vse kar je napisala? Ali si se ustavil po treh stavkih, ker se ti ni dalo brati vsega? Meni punca ne deluje "trde glave", kot si jo uspel oceniti ti. Razumem in fanta in njo. Kot je že ena prej napisala, nobeno razmišljanje ni napačno, samo drugačno. Najti moreta kompromis in to je to. Brez kompromisa ima pa vsak na svoj način prav, ker ima vsak lahko svoje meje in pričakovanja od partnerja. Temu se reče samospoštovanje. Glede na to, da mu ona streže v vsem, ne samo v gospodinjstvu, bi jaz kvečjemu rekla, da ga ima premalo (samospoštovanja namreč), ker se samo prilagaja. Ali je on to izrabil ali pa pač takšen je - škrt do vsega, jaz in vi ne morete vedeti, morata pa najti kompromis, če želita nadaljevati to zvezo.
Če bi bila ona keš p*čka, ne bi zdržala leto dni skupaj z nekom, ki ji ne pomaga plačati niti položnico za tel (rečmo da je 20eur). Taka, ki je mahnjena na denar, na izletu ne bo prispevala nič, se bo pustila razvajati, če ne, jo bo popihala in to brez čustev ter oklevanja.

[čuftika]

Sem pa v sebi trenutno čisto razklana na dvoje. En del mene pravi, da ni vredu, da se prilagajam v večji meri samo jaz in da ob pomanjkanju truda z njegove strani naj spakiram za vedno, ker sem mu že čisto prevečkrat jasno povedala kaj bi bilo treba spremeniti v zvezi in je na njem. Drug del mene pa mi govori, da če grem, bom vedno za neko stvar odšla, le da bo v naslednji zvezi mogoče še večja in si bom takrat mislila, da sem imela nekaj veliko boljšega in poleg tega (oz. kar najpomembnejše pri vsem skupaj) pravo ljubezen, ki pa sem jo pustila oditi, ker sem vztrajala pri eni taki temi kot so finance, čeprav je za tel. npr. rekel da mi bi pomagal in tudi bo, ko se dalj časa ne bova prepirala, tako da mogoče samo jaz kompliciram kak dan, ko sem depresivna ...
Škrt je pa tudi glede sebe. Največ dvakrat na leto kupi kar je treba (sebi), in to je to, čeprav ima plačo precej visoko in bi si komot tudi sebi privoščil kakšen nov kos obleke sem ter tja.

Imaš resne probleme s samopodobo.
On ti tudi pogojuje, ljubezen naj bi bila brezpogojna. Pomagal ti bo plačat telefon ko se dalj časa ne bosta prepirala, a to on resno? A si ti kužek in te on takole trenira? Dej si poišči prisoterapevta, psihologa ali kaj takega, skupino podpore, ker sama dvomim da se boš lahko izvlekla iz tegale dreka v katerega si se zdej že kr globoko pogreznila.
In tvoje mnenje da boljšega ne boš dobila govori samo o tem kako malo se ceniš

[Lilah]

strinjam se s čuftiko glede samopodobe in da je ljubezen brezpogojna. meni se zdi, da ti plešeš tako kot on zapoje. se mi zdi po napisanem da si vredu punca, a se preveč ponižuješ. ko si napisala da ti bivši v dveh letih ni kupil čisto nič, me je zabolelo zate, pa te sploh ne poznam. meni sta do zdaj oba bivša kupila ne samo za rd kaj, tudi ob obletnicah (najini), božiču, valentinovem, dnevu žena in včasih kar tako me je kateri presenetil s čokoladicami ali mi v trgovini rekel daj si nekaj izberi (sploh če je videl kakšno oblekco npr v kateri bi lepo izgledala), pa nisem nobenemu nikoli dajala vedet da mora na meni zapravljat. oba sta to počela samoiniciativno, ker sta tako čutila. jaz pa seveda njima nazaj. če praviš da ma dokaj visoko plačo, ti pa sploh nobene, mi je pa to njegovo obnašanje sploh egoistično. nekako te ne vključi v svoje življenje popolnoma. nikjer ni govora o tem, da bi ti morala met dostop do njegovega dnarja, a da moraš vse sama oz tvoji starši, on pa ne da nikamor keš... ne vem no
psihoterapevta pa mogoče bolj rabi on kot ona, glede na to, da ji z nekimi pogoji vleti kot starš ki reče otroku "če boš naredil domačo nalogo, te čaka ena ura risanke ali lizika"

[čuftika]

Tudi meni se zdi babusha fajn punca, ki se premalo ceni. Njen tip točno ve, da je ona brez službe in posledično z malo denarja in da ji zarad tega lahko počne to kar ji počne, da bo ona marsikaj tolerirala...

Verjami, da bi ti bilo lažje in boljše, da greš proč od njega, ker je vse kar dobiš od njega nek povprečen (predvidevam) reden sex, saj gre za velikega egoista in tut v postli ne more bit nič posebnega ter streho nad glavo, ki pa ni dom.

[emanuela]

Enim nam je samoumevno, da ko se preseliš (prej ne) se finance porazdelijo oz si med seboj pomagaš. Zato sem za način vse skupaj, tudi denar. Ker kako lahko živiš z nekom obenem pod isto streho a pod drugačnimi pogoji? Nikjer sicer ne piše, da bi ti on moral pomagati. Bilo bi pa lepo. Ko si skupaj na tak način,si enota,ne več vsak zase.
Ker te pa seveda nihče ni dolžen podpirati, ti svetujem, da greš delat nekam, kamor te bodo pač vzeli- osem ur v proizvodnji in svoj denar je še vedno vreden več kot socialna pomoč.

[babushka]

ter streho nad glavo, ki pa ni dom.

Tega pa res ne bi mogla boljše napisat. Mi je kar težko postalo pri srcu in sem se pri tem stavku za nekaj časa zamislila.

emanuela, definitivno, delo osvobaja - v vseh pogledih. Se trudim v tej smeri in ne obupujem, itak že sama pri sebi opažam, da mi brezdelje (četudi se kot brezposelna vedno s čim zamotim) ni pisano na kožo in se ne najdem v tem, kakšna depresija bi hitro nastopila, če še lep čas ne bi dobila službe ... Tako da ja, osamosvojitev mi je že cel čas na prvem mestu, če bi bilo to z njim, bi pač bila predvsem osamosvojitev v psihološkem smislu in da bi mu (čeprav od minimalke) rade volje prispevala del za najemnino in stroške, zdaj v samskem stanu pa gre predvsem za osamosvojitev od staršev in da bi tudi na samozavesti ter posledično samospoštovanju lahko začela graditi (čeprav to lahko tudi brez dela).

Ampak kot rečeno, je primarni problem v najini zvezi bil vse drugo kot moja brezposelnost, ker me je vsaj pri tem bodril, čeprav samo z besedami, ne tudi kakšno aktivnostjo (recimo jaz in moji starši smo brez sramu spraševali naokrog, če kdo ve, če kje rabijo in ni razpisa, ali da še bodo rabili, on pa ni uporabil ene veze, pa jih ima več kot mi vsi trije skupaj in je ponavadi sam tisti, ki ga ljudje vedno "izkoristijo" za kaj - ima takšno službo in ljudje milo rečeno skačejo okoli njega). On je kvečjemu včasih celo rekel, naj kakšnega dela ne grem opravljat (od teh par primerov je pri vsakem našel kak razlog), čeprav sem jaz vseeno pošiljala vloge in čakala, da me povabijo na razgovor in tudi šla.
Tako da ja ... gremo dalje, vsak svojo pot, druge ni.
Hvala za mnenja.

[en_drug]

Obnavljam temo ... Kaj bi si drugi mislili, če bi bili s partnerjem skupaj eno leto in ima on precej visoko plačo, sam si pa brezposeln na socialni podpori in ti fant ne pomaga plačati niti tel, za morje ki bi naneslo 100-150eur po osebi (bivanje plus hrana) pa si mora oseba s socialno plačat sama, ker on bo kril bencin (cca 1300km v eno smer). Ne hodiva nikamor, 1x na par mesecev me je povabil na kavo, ven sploh ne hodiva, kina nisva videla že odkar sva začela živeti skupaj, skratka ne zapravi nič za take stvari.
Meni je to malo mimo in sem že odprla to debato, a me je vsakič zavrnil, češ da mi je očitno denar zelo pomemben. Naj omenim, da od njega ne pričakujem nič, kupil mi je darilo za božič in rožo ob dnevu žena, česar sem se zelo razveselila, saj v prejšnji vezi nisem dobila v dveh letih nič od fanta, potem pa mi reče da mi denar pomeni dosti. Sem bila kar šokirana. Vseeno še vztrajam z njim, ker se imava rada, a se mi vedno bolj zdi, da bo to večno problem ... Za tel je rekel, da bi mi položnico še plačal, če se ne bi toliko kregala (do tega prihaja tudi zaradi njegovega obnašanja, nisem samo jaz dežurni krivec), da bi videl, da sva resno skupaj, a ostalo se mi zdi podobnu pretiranemu škrtu. Še ko sva šla nekam na bon in je on moral plačati bencin do tja (tri ure vožnje) ter za nekaj hrane (večinoma sem nama hrano spakirala za sabo, zajtrke pa sva imela tiste tri dni v hotelu že vštete v ceno, ki je nisva plačala midva, saj sva bon dobila v dar iz dobre volje nekoga, lahko bi nama prodal za določen znesek, a nama ga je dal zastonj), sem mogla za sabo tam imet 80eur za hrano. Takrat mi je tisti denar dala mama, saj podpore še nisem imela. On mi ob odprtju te debate vsakič očita da kam me je že peljal (a je pozabil omenit da sem tudi jaz staršev denar prispevala).
Naj omenim, da sva oba že v drugi polovici dvajsetih in ni to neka kvazi zveza, saj tudi živiva skupaj pri njem že eno leto, zato me ta stvar še toliko bolj zmoti. S takim vedenjem glede financ me na nek način "oceni" da nisem vredna, da zame zapravi 20eur na mesec (npr) od plače, ki je marsikdo v teh časih nima, pa da za punco več. Kot pravim, ponavljam - materialne dobrine mi niso na prvem mestu, čeprav je vsaki ženski lepo vsaj enkrat na par mesecev dobit kakšno malenkost, a ko ti nekdo niti osnovno ne pomaga, da se komaj prebijaš skozi mesec ... Ne vem no. (starši mi zdaj več ne morejo pomagati, že lani so mi težko, saj so v hudi denarni stiski).
Delo iščem zelo aktivno, zjutraj ko vstanem najprej preverim vse portale, kontaktirala sem že tudi sama podjetja (brez oglasa), pošiljam vloge in sprašujem znance ter sorodnike, da mi več ni preostal noben za vprašat ga. Ni da ni skratka, in on to dobro ve, zato me vsaj glede tega podpira (psihološko), češ da naj se ne sekiram, da nama nič ne manjka in da bo že enkrat prišla služba.
Bi ve s takim fantom še vztrajale? Navajena sem skromnosti, čeprav mi je včasih težko poslušati sestro, ki je prav tako brezposelna, imata z njenim že otroka in dela samo on (za nižjo plačo kot moj), pa si vsak mesec privoščita da gresta malo sama ven, z malim gredo na krajši izlet, ven jest, on njej brez problema da denar, da si kupi kakšno ne tako nujno kozmetiko, oblačila, pa niso zapravljivi, samo organizirani - točno vedo koliko lahko gre za nenujne stvari, ni pa njemu nikoli težko dati določen denar zanjo in za otroka (nenujne stvari). Pomagal ji je že pred otrokom, pa nista bila več kot leto pa pol skupaj.
Moj pa špara na meni, sebi in vsem, avto ima pa ohoho drag - sicer odplačan, a vseeno. Po tej logiki bi lahko bil manj obseden s šparanjem denarja.
Tako da ... sem kar v precepu koliko mu pomenim in koliko mi bo pomagal v življenju, če bo prišlo do še večje stiske, če mi že sedaj ne. Eno leto res ni dolga doba zveze, a je treba tukaj upoštevati, da živiva skupaj - to je bila celo njegova pobuda.
Včasih dobim občutek (ne vem ali upravičen), da ob meni špara zato, ker v njegovih očeh mogoče nisem tista taprava in si misli, da bo kaj zapravil za tisto, ki bo resnično vredna tega. Sama naredim vse zanj. Kuham mu ko pride iz službe, sesam, čistim, pospravljam, perem mu oblačila, skratka ni mi problem, a te stvari tudi niso tako samoumevne, ker se je ravno pred časom njegov kolega potožil, da sta se z njegovo skregala, ker skorajda ne kuha in ne nakupi hrane, pa je zaposlena in starejša od mene. Jaz se pa trudim da je srečen in vedno najprej gledam na to, da je srečen on. Potem sem tudi jaz ...

Ja ni ravno lepo od njega, da ti finančno ne pomaga. Meni se zdi nekako logično, da če dva živita skupaj, si nekako pomagata v dobrem in slabem.

Najbolje, da se malo pogovorita zakaj tako ravna. Kakšna velika ljubezen z njegove strani, verjetno to ne more biti.
Zanimivo jaz bi pa samo po šopingih letal

Ne vem sicer kakšno izobrazbo imaš, a za mlade diplomante in na splošno za mlade, je danes zelo težko, ker fakultete ne prilagodijo programov v smeri, da bi dale veliko več poudarka na praktični del. Popolnih teoretikov delodajalci, logično ne marajo. Te pa popolnoma razumem, da se počutiš popolnoma nekoristno brez službe. Tudi jaz sem se. Polagam ti na srce, da se ne sekiraš preveč, ker se zna zgoditi, da fašeš kakšno bolezen zaradi stresa. Če te ima tvoj možnost zaposliti, pa tega noče, je pa to zelo grdo od njega.

Lahko narediš tako, kot sem jaz po študiju, ko sem se po dveh letih iskanja službe, fiktivno vpisal na fax, da sem imel status in nato po parih mesecih dobil službo. Na kako redno zaposlitev ne računaj. Plače so pri nas tako obremenjene s prispevki, da nihče noče zaposlovati.

[Niala]

Sori, ampak eno leto že živita skupaj in fant lastni punci ni pripravljen plačat niti položnice za telefon? Ojej v kakih vezah ste to ene . Jaz ne bi zdržala v taki vezi. To, da ti trenutno nimaš službe, še ne pomeni, da lahko on špara na tebi. Midva sva skupaj 5 let, začela sva, ko sem bila jaz brez vseh prihodkov, ker sem še študirala, on je pa takrat že bil redno zaposlen. Prvega pol leta sva se sicer samo dobivala, potem pa me je vprašal če bi tudi živela skupaj in sem privolila. Od takrat so bili vsi moji stroški na njem, mu ni blo sploh treba rečt (kaj šele več kot 1x), enostavno sam od sebe me je dodal k njegovim stroškom. In res ga nisem stala dosti. Plačal mi je mesečno za bus do faksa, tel, če sva kam šla je kril on, skratka ni blo nobenega očitanja nikoli. Ko sem pa začela delat, čeprav kar eno brezvezno delo, samo da sem nekaj doprinesla s finančnega vidika, pa sva bla skupaj že dve leti, tako da ja, dve leti me je finančno podpiral in se mu enkrat ni zdelo zaman, tudi ko sva se močno skregala kdaj..
Res dobro premisli, če te ta fant spoštuje. Partnerja sta skup v dobrem in slabem. Ko njemu kdaj ne bi šlo tako kot treba pa bi ga ti pustila naj se znajde kot se ve in zna, živi pa pod tvojo streho, me zanima kako bi se on počutil takrat. Vprašaj ga, meni deluje daleč od resnega. Tudi vse prijateljice (vse smo stare od 27-32) so v zvezah, kjer nimata oba služb in eden drugega finančno podpirajo. Ta tvoj očitno čaka, da bosta skup 10 let, da te bo dojemal resno al kaj. Ti mu pa reč da ne rabiš čakat 10 let, da vidiš koliko ti pomaga, ker je že zdaj vse jasno
Taki ki so podobni kot ta tip, si pa naj iščejo partnerja na podlagi tega ali majo službo. Razvajene so tiste, ki pričakujejo od partnerja da bo vse naredil namesto njih, jim kupoval obleke, vozil vsak vikend v toplice, na manikuro itd.
Aja, da še omenim to, da je mel moj takrat, ko me je spoznal, smešno nizko plačo proti tej ki jo ima sedaj, in ni nikoli prešteval cente ko je šlo zame oziroma za naju. Nikoli ni gledal kaj je njegovo in kaj moje, niti zdaj ko oba služiva nimava ločenih financ, vse skupno, le za kakšne večje izdatke eden drugega vprašava če se izide ta mesec da se to kupi ali ne.

[donna.]

Glede na to, da je avtorica napisala, da ne škrtari samo na njej, ampak tudi na sebi, js pač sklepam, da si nista bila finančno kompatibilna.. to je to, end of story. Ni treba zdej govorit "ojoj v kakšnih zvezah ste kšne" al pa "grozn tip" itd itd. JA, sej se meni tudi zdi za malo, da on noče ene položnice za telefon plačat punci, samo če je on tak v osnovi, da mu je še zase problem dat, je pač tak. Naj si najde sebi primerno. + iz prebranega je razvidno, da mu ni bilo to TO..

Če se en par odloči, da vsak ureja svoje finance in je obema tako kul, zakaj ne? Oz. če se drugi par odloči, da ima vse finance skupne, tudi prav.. Vsak par si določa svoja pravila, kot njima najbolj ustreza.

[čuftika]

Ja, si pač nista kompatibilna.
Glede skupnih financ sta npr. moja imela vedno skupaj vse, včasih je mama več služila oz. njena privat firma, sedaj je obratno... Nikoli si ne očitata za kaj kdo denar porabi in se mi to zdi lepo
Nekaj podobnega si tut sama želim ustvarit s partnerjem.

Tip ni grozen, pač pa je škrt do sebe in tut do nje, jbg, če ji ne paše lahko gre naprej, jz bi zagotovo šla proč... Ne rabi me vzdrževat, ampak da skopari na kinu in podobnih nedragih zadevah mi je pa karneki.

[Niala]

+ iz prebranega je razvidno, da mu ni bilo to TO..

Saj to je bila tudi moja poanta. Ta stavek pove točno to, da ona njemu ni pomenila dovolj in ne da takšen pač je. Ker tudi tip, ki "takšen pač je" se bo vsaj malo prilagodil punci, ke pomoč pri osnovnih stvareh so mala stvar, pomenijo pa veliko. In njemu najmanj kar lahko stori, glede na to, da punca pravi da ima več kot solidno plačo.
Nista si kompatibilna, vsekakor, iz tega sem tudi izhajala, ko sem napisala v kakšnih zvezah so to eni. Meni se zdi žal nje da vztraja v taki zvezi, ni bilo to mišljeno kot da žalim njo. Mislim, da vsak fant, ki si resnično želi biti z eno punco, ne bo šparal na njej če tudi živi pri njej. Če jo je vzel pod streho, kar bi naj pomenilo "mislim resno s tabo", bi lahko prevzel vsaj te njene osnovne stroške, to se mu res ne bi dosti poznalo na denarju. Ali pa bi ji pomagal do dela in vsaj enega ali dva človeka povprašal če bi jo kje vzeli, ne pa da pusti da se sama matra, ne pomaga pa ji nič. Češ "streho nad glavo ti ponudim, ostalo se pa sama znajdi". Meni to pač ni lepo in ta zveza ne izgleda resna.