Kaj najbolj cenite na moških?

[McLarnovc]

Če se malo zresnim, meni so precej bolj normalni 23-letniki in 23-letnice, ki ga serjejo okoli, priložnostno seksajo, imajo f-frende, kot pa 23-letniki, ki živijo, kot da so poročeni. Kdaj ga boš pa sral, če ne v teh eltih?

Ravno takim, ki študentska leta preživijo v nekih kao ful resnih zvezah, se kasneje rado strga.

That's what I'm talking about...

Še hujši kot 23 letniki, ki živijo kot da so poročeni so pa 20-letniki in 19-letniki, ki tako živijo....

[Tamala_mrha]

In kaj točno vaju moti ali vaju pri čem ovira, če nekdo že prej živi tako kot da je poročen? Če pogledata malo izven svojih omejenih glavic (tazgornjih mislim) in ne sodita drugih po sebi, bi se vama lahko posvetilo, da nismo vsi isti. Nekateri so se lahko izživeli že do 20. leta, nekateri se ga ne rabijo. Impossible? Not really. Celo proti tistim, ki so dali skozi samo enega partnerja, stari pa so recimo 25+, nimam nič povedat, ker za druge ne moremo pametovati. Jim že tako paše in morda ostanejo s prvim partnerjem skupaj. Za take, ki pa so jih do 21. leta že dali nekaj skoz in se želijo ustaliti z zdajšnjim partnerjem... A to je prehitro? Očitno za nekatere res je, ker jim še do 30. ni dovolj, da hodijo vsak vikend namakat drugam, po možnosti imajo pa še punco.

Nekateri pač nismo že po defaultu nagnjeni k temu, da se moramo znoret in nam je bilo dovolj že tistih par izkustev pred prvo resno zvezo, za katero se lahko reče, da bi lahko trajala. Face it. Za nekoga pa pomeni znoret se neka starostna meja, kot pri vama recimo, in videt čiiim več tičev/p*čk. Res dosti zamujam, ja.

Pa pazita, da vama oči ne popadajo iz jamic.

[McLarnovc]

Sem prav čakal, da se bo našla ena in uletela v stilu "jaz pa nisem takšna".

Statistično je dokazano, da največ zvez razpade po 7 letih. Če gresta dva v zvezo pri 16, obstaja neznansko večja možnost, da bosta šla do 23 leta narazen, kot če gresta dva pri 25 letih v zvezo in, da bosta šla narazen pri 32 letih.

Potem pa vidiš takšne pare, ki se poročijo pri 23 ali pa 24 letih, takoj hopa cupa, otroci, čez 5 let se pa ločujejo.

[Tamala_mrha]

Zase pa menda ja vem, kakšna sem in kaj mi je prioriteta v življenju. Žur mi ni, čeprav rada grem kdaj kam ven. Ti si malo zamešal vse skupaj, ker govoriš o skrajnostih. Biti izoliran od vseh in cel čas samo s partnerjem ali pa žurati (po tvojem = f*kati) kolikor se da, da se kaj pomembnega ne zamudi in se ti kasneje zmeša.

Jaz sem taglavno že dala skozi, le da mi je po nekem času zveza ratala bolj pomembna, kar pa ne pomeni, da na račun tega trpi karkoli, še najmanj žur. Žur pa zame ne pomeni, da daš skozi čim več tičev, ker tega več ne rabim. Mi je eden dovolj. Če se nama z mojim slučajno ne izide, seveda da bom imela potem čez čas koga drugega. Ampak midva nisva začela pri 16, pač pa pri 20, kar se mi zdi malo večja razlika, pa tudi zveza traja že dolgo časa. On pa tudi ni eden izmed tistih 30 letnikov, ki si v minulih 12 letih še niso dali duška pri alkoholu in se obnašajo, kot da so ga odkrili včeraj. Got a problem with that?

Te vaše statistike me najbolj nasmejijo. A če statistika pravi tako, to pomeni, da tisti, ki so pred določeno mejo resno vezani, nimajo šans, da njihova zveza preživi? Pa jaz ne govorim o poroki (čeprav tudi s to ni nič narobe), pač pa sem imela v mislih resno zvezo, ki ne vključuje žuranja ravno vsak vikend, ker to očitno za nekatere od vas pomeni zakonski stan in zamujanje ne vem česa.

Meni je baš vseeno, če se nekdo razide pri 23 ali 32, dejstvo je, da je vsak par zase svet. I don`t give a shit about statistics. Vsepovsod same statistike, tukaj se pa res ne mislim ozirat na njo.

[Džeki]

Od mojih prijateljev in znancev, ki so vsaj približno mojih let, lahko na prste ene roke preštejem tiste, ki so skupaj z istim partnerjem že od začetka faksa. Na srednješolske zveze so pa večinoma že pozabili, da so sploh obstajale.

Mladostniške zveze so namenjene pridobivanju izkušenj in ničemur drugemu. zato jih je popolnoma nesmiselno preresno jemati, saj jih 95 % razpade.

Izživeti se do 20 leta? Give me a break, pr 20 se ti začne vsaj približno malo svitat, zakaj gre v lajfu, do takrat si pa popoln otrok.

[Tamala_mrha]

Seveda si pri 20 še otrok, ampak kdo pravi, da bi se moral izživeti, če je za nekoga dovolj, če jih je spoznal in bluzil s 3 (recimo), mogoče tudi kakšno resno zvezo vmes, nato pa pri 5. spoznal, da mu ni treba več iskat, razen če se ne bi izšlo? Zato ker ti tako praviš, mora biti tako, sicer se ziher zveza ne more obdržati? Well, why don`t you give me a break, ker je tole takšno posploševanje, brez katerega pri nekaterih na forumu pač ne gre.

Ne oziram se na znance in prijatelje, pri katerih se ni izšlo, ker so se spoznali pri denimo 22 in se do 28. že razšli. Oziram se na tiste, ki so ostali skupaj oz. še traja. Ti pa čakaj do 30. da boš padel v obdobje, kjer pa je že bolj verjetno spoznati doživljenjskega partnerja (kje imaš garancijo?), na koncu pa boš še stežka naredil selekcijo, ker ne bo več dosti izbire. Tja, so ist das leben...

[delusional]

Džeki ti enkrat praviš da tisti/a, ki si do 25ega leta ni našla/našel resnega fanta/resne punce, da je itak defekten in je oplel. ker po 25.letu ostane samo še drek. vsi normalni se do takrat vežejo za 10 let naprej.
zdaj pa govoriš, kako je prav, da se v teh letih najbolj goniš.

očitno napišeš vedno tak post, da nekoga potlačiš ali povzdigneš, odvisno, če ti gre na kur.ac ali ne.

[haylee]

Statistično je dokazano, da največ zvez razpade po 7 letih. Če gresta dva v zvezo pri 16, obstaja neznansko večja možnost, da bosta šla do 23 leta narazen, kot če gresta dva pri 25 letih v zvezo in, da bosta šla narazen pri 32 letih.

Ne morš tko posploševat, jst bom pri 23ih letos 7 let s fantom, pa nč ne zgleda da bi šla kmau narazn - prej nasprotno; mava boljši odnos kot marsikateri sveže zaljubljeni pari...tko da ni pravila

[Leonessa]

Še dobro, da nimam fanta, ki bi se obremenjeval s statistiko. Potem se res ne čudim, da gre toliko zvez po gobe.

[Akvamarin]

Ne vem, zakaj pa clovek sploh mora srat okoli? Folk rece, da so to neke iskusnje?

Moje mnenje je, da tisto kar ima clovek v glavi, da to tudi pocne v zivljenju!
Ce ima clovek v glavi sranja, potem bo tudi sral.

Ce nikoli nisi videl in vozil kolo, ne ves kak to zgleda in nimas potrebo, da bi vozil, ker nimas to v glavi.
Tak da se ne strinjam s tem, da ena mlada oseba, bi morala cim vec srat, v smislu da so to neke pozitivne iskusnje. Nasprotno tovrstne iskusnje ti lahk ful poskodujejo dusevno zdravlje, da bi pozneje ustvaril iskren odnos z nekom.

[Leonessa]

V celoti se strinjam z Akvamarin. Vedno bi bilo treba iti po poteh večine, da ti folk potem ne očita tega in onega. To je z drugimi besedami opis tega, kar ste nekateri trdili.

Pa kaj potem, če se par, ki se je spoznal pri 20 (ali da je vsaj eden od partnerjev imel 20 let) do 25. leta razide? Bo pa morda naslednja zveza trajna, saj ne moremo vnaprej vedet kako bo čez par let. Sicer upam, da naju s fantom to ne čaka, ampak četudi bi šla kdaj narazen, se mi ne bi imelo kaj zmešat v smislu, da bi v času zveze ogromno zamujala. Nekdo pa si lahko misli nasprotno, kaj vse zamuja, ker nima partnerja, pa si ga želi. Jaz imam to, kar sem si želela in to želim obdržati. Poleg tega se imam lahko prav tako fajn, največkrat kar z mojim, in to je ena izmed redkih stvari, za katero lahko prepričano trdim, da mi ob morebitnem razhodu pri mojih 26 (recimo) ne bo žal, ker bom dalje iskala to, kar si želim. In to je neka duševno uravnovešena oseba, ki še ve, kaj pomeni iskrenost in zvestoba, in ne bo čutil potrebe, da se ob prvi priliki, ko njegove punce/ženičke ne bo doma, prazni kjer dobi priliko.

[T00Mika]

Statistika govori... Jao folk, če bi vsak verjel v to, kar statistike govorijo, potem bi še to bilo veselje.

Drugače pa zelo presenetljivo, k preberem, da eni ne znate živeti svojega lifa-tak k si ga sami ustvarite, ne glede na to, kaj govorijo, ampak preprosto verjamete v statistike ali bilokater podoben sh**.

Navsezadnje nihče ne ve, kaj bo čez pol leta, eno leto in jst mislim, da če delaš po svojem mišlenju in ne glede na statistiko, da enostavno Živiš tako kot ti ustreza-to je bistvo življenja

[Black Diamond]

Kaj je tisto najvažneje na moškem, kar je determinanta izbora partnerja, se razteza od vizualnih lastnosti do notranjosti, nikoli mi ne zadostuje denimo zgolj čudovita postava, ne, tudi se ne bi odločila za bogataša, ker bi me pritegnil denar, sploh če mi sicer ne bi ustrezal, ne bi bila z antipatičnim tipom, tudi ne z lepotcem, ki je podpovprečno inteligenten, zagledan vase, se ne zna vesti.. Sem izbirčna, zahtevam veliko, ne fokusiram se izključno na eno stvar, najsi bo še tako izjemna. Na začetku je videz pač važen, saj se ne vidim z nekom, ki res ni niti malo privlačen, hkrati pa to ne pomeni, da more biti fotomodel za Calvin Klein, sploh če njegova simpatičnost dopušča, da zanemarim kakšno zunanjo pomanjkljivost.. Sicer pa ni najvažnejši, ker videz pač z leti zbledi in v penziji bo pač bistveno, da se lahko z njim pogovarjam. Mora biti inteligenten, dovolj spoštljiv, zabaven, nenadut, po možnosti finančno, sploh pa sicer samostojen, dovolj zrel, samozavesten, vedeti mora, kaj hoče in se znati izraziti na ustrezen način. Posebej cenim iskrenost, odkritost, nesebičnost, skromnost, lojalnost in zvestobo, ki spadajo med meni pri ljudeh zelo važne vrednote, imeti pa morava nekaj skupnega, gledati v isto smer, vsekakor pa me mora privlačiti, oddajati kul energijo, pač v njegovi bližini se morem počutiti super. želim tudi, da je res nekaj posebnega, drugačnega, saj cenim tudi izvirnost, domišljijo.. Pač imam izoblikovano natančno predstavo, kakšen je moj sanjski moški, kljub zahtevnosti in izbirčnosti verjamem, da obstajajo temu podobni primerki in v poštev pride le dober približek tega ideala, saj se cenim in vem, da si zaslužim najboljše. Vse ali nič torej.

[Veerle]

vse ali nič nekak ne gre skupi s tem, da iščeš približke. sej za približke pa res ni treba bit ne vem kao izbirčna.

[Black Diamond]

Približek tako izčrpnemu opisu ideala pomeni veliko pričakovanih lastnosti, torej še vedno izbirčnost, ker so zahteve številne in tudi ne najdeš zlepa primerkov take sorte v reali, moreš met kar srečo oz. bit vztrajen.
Kar se pa tiče "vse ali nič" pa, če smo že tako pikolovski, lahko štejem, da sem usekala eno nelogično ven, ampak z "vse" sem ciljala na večino, kajti ta približek mora biti konkretno približan idealu.
No, da ne zapletam že dovolj zapletenega , pač moj point v tej zadevi je bil, da veliko zahtevam, sem izbirčna, popustim pač minimalno vsled primoranosti zaradi skoraj nemogočega cilja na dveh kosmatih tacah.