Iskanje sorodne duše

[*Gaja*]

No, torej... ročno sem iskala podobno temo, pa je nisem našla, zato sem se odločila odpreti novo.
Vse bolj opažam, da je zelo težko najti sorodno dušo - nekoga, ki mi bo zamajal tla pod nogami in se mi bodo dobesedno šibila kolena, ko ga bom videla, obenem pa bova imela nekaj skupnega in ne bo le gola kemija oz. privlačnost ter nezanesljiva zveza (kar se mi zdi, da je vse bolj priljubljeno pri večini punc, ker imajo rade nezanesljive fante in s tem "zveze", kasneje pa jokcajo, ko jih tip zamenja za drugo punco). Pač, zdi se mi, da je vse težje najti nekoga, ki ima vsaj nekaj istih interesov kot jaz in da bi naju vezala zaupanje ter predanost, ne pa, da bi se vsak dan vprašala, če ga bom tisti dan sploh videla oz. če me bo vsaj poklical. Je res tako malo fantov oz. moških, ki še vedo kaj je resna zveza? Zdi se mi, da si fantje (tudi če so že stari 20+) napačno razlagajo resno zvezo. Saj to (še) ni zakonski stan ali zveza, ki postaja rutina, ko partnerja preveč časa preživita skupaj oz. živita pod isto streho. No, pa da ne bom preveč zašla... Kar hočem povedati je to, da v našem kraju, pa tudi širši okolici, ni veliko opcij spoznavanja novih ljudi in s tem potencialnih partnerjev. Diskoteka je itak več ali manj za najstnike, pa tudi če so kakšni 20-ali-več-letniki tam, so to ponavadi kakšni pijanci oz. avanturisti, ki načeloma padajo na 15-letnice. Razen diskoja so še samo kino, običajni lokali kjer ne moreš spoznavati novega folka in bowling, kamor sicer z družbo (več ali manj vsi poparčkani) zahajamo pogosto, pa je vedno isto oz. tja zahajajo družbe, ne da bi spoznavali nove ljudi. Prav patetično se mi zdi, kako so ljudje zaprti oz. zadržani. Pa to ne opažam le v našem kraju, pač pa tudi drugje v Sloveniji... ne posplošujem, saj se najdejo tudi "ta glasni", ampak ponavadi šele po nekaj rundah s kolegi, skratka "pacienti". Pred leti sem živela v Avstriji (dvojezična šola) in lahko rečem, da če naredim primerjavo Avstrijcev s Slovenci, so prvi vsekakor bolj odprt narod, isto velja za druge narode... prepotovala sem že velik del Evrope (pa ne samo države na jugu, kjer so splošno znani temperamentni narodi), pač pa tudi sever in vse kar lahko rečem, je to, da so fantje pri nas pri navezovanju stikov še bolj porazni kot Skandinavci, ki že itak veljajo za bolj miroljuben in "hladen" narod. Tudi sestra, ki je bila na študentski izmenjavi v ZDA, je imela same pozitivne izkušnje s tamkajšnjimi študenti, saj so zelo sproščeni pri navezovanju stikov. Česa takega tu ne doživiš pogosto. V tujini sem spoznala dosti fantov, čeprav sem samo z enim bila v resni zvezi, ampak se ni izšlo, ko sem se preselila nazaj v Slovenijo, medtem ko pri nas moraš imeti kar precejšnjo srečo, da naletiš na kakšnega normalnega (ki ne lovi vsak teden drugo punco) in je dejansko prisotna kemija. Ena podobna stvar, ki sem jo tudi opazila, je npr. neizvirnost pri osvajanju. Če punca nima lepih oči, potem se "sigurno že od nekje poznata", ker je tip tako lepo punco zagotovo že kje srečal. No, kakšno pa je vaše mnenje o (ne)posrečenem osvajanju Slovencev in fantov iz drugih držav? Kakšne izkušnje imate s tem? Malo se razpišite.

[čivava]

Ja zanimivo vprašanje... Sicer ne vem kako lahko odgovorim...
No da začnem nalagat...
Ja jaz sem imela bolj ja kot ne ene probleme s fantom, ki še zdaj ko imam resnega tipa nekaj hoče od mene, vendar zdaj ne veliko, pač le prijateljstvo, sicer mi to ni problema, samo mi je vedno šel nekoliko na živce, potem se najde še nekdo, s katerim sem šla le enkrat na pijačo, in takrat se mi je proti njemu vse obrnilo... Sicer osvajanje je bilo bolj z njegove strani, iz moje le prijateljstvo, ampak potem se mi je pa nekaj premaknilo v glavi in naenkrat sem ga hotela izbrisat iz življenja... bil je zame tehten razlog, da ga nisem hotelo, in obrestovalo se je. Ja zdaj mam pa res enga tazga srčka, ki mi veliko nudi, oz ne le veliko, lahko rečem da vse, res sem vesela in srečna ob njem...Tko da zase lahko rečem, da nisem dobila nekega ženskarja, ki bi gledal samo na zunanjo lepoto, ampak notranjost. Sicer nimam izkušenj s tujci, kot tujci čez mejo, ampak tudi tujci ki so potem postali kolegi, prijatelji...nič več. Tujci kot državljani drugih držav, s temi pa nimam izkušenj, in jih tudi nočem, ker ne vem če se bi znašla ob tem... No grejo mi pa na živce tisti najstniki, ko smo se v šoli sprehajale dekleta, in je kdo kakšno spotaknil ali kar koli zezal, da je potem ratal frajer, (vsaj mislil je da je frajer).
No ne vem če sem ujela bistvo..

[marypa]

Do mene vedno najlažje stopijo avanturisti, očitno .. tisti, bolj resni.. nekateri se mi pa smejčkajo in vse.. vendar ne bom jst delala korakov.. razen če je bog lepote.

Pa vsi ti, ki so bli bol resni.. delujejo tako sramežljivo, mogoče nekomu simpatično (ker se smejijo kot bi jim bilo nerodno).. vsaj jst sm mela take izkušnje..
Bolj me privlači en nasmejan,. za fore tip kot pa vizualno ni važno kakšen, ki dela bolj majhne korake, je potrpežljiv.. Js bi preskočila to zadržano fazo
Eden tak mi je bil celo všeč, vendar se meni nikoli ne da velik signalizirat z nasmeški.. Bi se pa pomoje full ujela in mi je malo žal.... vendar je stvar v temu, da bi mene sigurno zamikali drugi fantje, če se ne bi zatrapala vanj, ker ni ravno idealne postave in podobno.. na videz ne izstopa, je pa res dober človek

Tko da smo tud same krive.. ker določenim tipom pustimo blizu...
Drugače pa s moškim ne morem biti prijateljica.. vedno mam feeling da me osvaja oz. je/govori z mano še zaradi česa drugega.. in mi je totalno bedn feeling in čist brezvoljna ratam pri pogovoru ... drgač sm pa lost energy od teh tipov, k sami ne vejo kaj hočejo...

Enkrat sm se z eno družbico mal pogovarjala.. na konc me je tip prašal za tel., z eno, s katero sva vrgli debato pa potem ne bev ne mev več.. full uredu feeling pol se pa tolažim, da pač odvisno od osebe..

In zdj srečala enga uredu tipa, tud vizualno ni slab; in mam občutek da se z mano pogovarja kot s človekom, me posluša in vse, vendar ni zajebant in to in meni ne potegne... js mislim na enga, ki hodi po partijih vsak dan. Ne morm si pomagat...in prav bedna sm sama sebi zaradi tega, da se odprem samo budalam. In ko me bo edn poklical bom tkoj za, že vem..

[buxl]

ta teden/vikend sem dobil 4x NE oz CAO!
lepo sem pristopil, jih nasmejal ter načel pogovor kjer sem dojel da jih tudi 5% ne zanimam. da ne govorim kaj sem vse slisal če sem katero povabil da pride k nam na kozarček.
najboljsi izid je bila sodelavka ki je rekla samo "mogoce pa nekega dne".

potem sem se pa odločil da se ga bom malo napil ker "ni moj večer". bil sem na neki prireditvi na prostem kjer je kolegica za šalo kupila roza samoroga al kaj je tista zival. uglavnem zelo gay če bi ji tip kdaj kupil . jaz sem jo vzel, dal pod roke in šel skozi pubilko in se drl, UMAKNITE SE SLONA NOSIM. takrat pa lahko rečem da ste me začele dobesedno grabt. ne vem zakaj, bedna fora po moje ampak bil sem pijan, smešno mi je bilo, nasmejali smo se. sem pa vse na hitro skenslal, 2 stavka nato pa sem šel naprej ker res nisem bil pri volji za spoznavanje novega folka, raje sem se zabaval s prijatelji.

vem za naslednjič očitno

[dp22]

Punce negledate za tistimi ki bi hoteli imet resno zvezo, ampak se vedno v kaksnega frika zagledate ki vas pusti ko vas ponuca. Nevem al se pocutite pomembno poleg frajerja, ki zali in se norcuje iz drugih al kaj. Eh kdo bi vas razumel

[*Gaja*]

buxl, ti pa razturaš ravno takrat ko to najmanj pričakuješ. da veš, tudi pri meni je tako, da nase vlečem tipe takrat, ko sploh nisem pri volji oz. ne grem ven z namenom, da bi koga spoznala (slednje namreč "prakticiram" skoraj vsak vikend, ker sem pač že naveličana bit samska - čist iskreno povedano). drgač pa ko si omenil, da si do enih pristopil prijazen itd. ... v takih primerih zavrnitve se tolaži s tem, da pač očitno nisi bil njen tip (oz. koliko ti jih je pač reklo NE oz. CIAO kot si napisal). saj se je že tudi meni v sš zgodilo, da je že vse skoraj steklo, potem pa sem izvedela, da tisti tip ki mi je takrat bil všeč, ni bil zainteresiran zame. tudi zavrnitve so del življenja, j***ga.

[*Gaja*]

Punce negledate za tistimi ki bi hoteli imet resno zvezo, ampak se vedno v kaksnega frika zagledate ki vas pusti ko vas ponuca. Nevem al se pocutite pomembno poleg frajerja, ki zali in se norcuje iz drugih al kaj. Eh kdo bi vas razumel

Tole je pa spet posploševanje. Saj točno to sem napisala jaz, da VEČINA (ne pa tudi vse) punce palijo na t.i. frajerje, potem pa v jok in stok ko je lepega konec. Jaz dejansko iščem resno zvezo, ker če je ne bi, bi bila verjetno zdaj že zasedena in imela enega takih frikov kot jih opisuješ ti ali pa bila samska avanturistka ali kaj podobnega. Trenutno pa sem samo samska.

[Mahagonij]

No, torej... ročno sem iskala podobno temo, pa je nisem našla, zato sem se odločila odpreti novo.
Vse bolj opažam, da je zelo težko najti sorodno dušo - nekoga, ki mi bo zamajal tla pod nogami in se mi bodo dobesedno šibila kolena, ko ga bom videla, obenem pa bova imela nekaj skupnega in ne bo le gola kemija oz. privlačnost ter nezanesljiva zveza (kar se mi zdi, da je vse bolj priljubljeno pri večini punc, ker imajo rade nezanesljive fante in s tem "zveze", kasneje pa jokcajo, ko jih tip zamenja za drugo punco). Pač, zdi se mi, da je vse težje najti nekoga, ki ima vsaj nekaj istih interesov kot jaz in da bi naju vezala zaupanje ter predanost, ne pa, da bi se vsak dan vprašala, če ga bom tisti dan sploh videla oz. če me bo vsaj poklical. Je res tako malo fantov oz. moških, ki še vedo kaj je resna zveza?

a) Cry me a river
b) S takimi pricakovanji bos vedno razocarana(heh, "dobesedno sibila kolena")
c) Ljudje, ki uporabljajo izraz "sorodna dusa" nimajo kaj dost pameti glede tega kako te stvari grejo

Kar hočem povedati je to, da v našem kraju, pa tudi širši okolici, ni veliko opcij spoznavanja novih ljudi in s tem potencialnih partnerjev. Diskoteka je itak več ali manj za najstnike, pa tudi če so kakšni 20-ali-več-letniki tam, so to ponavadi kakšni pijanci oz. avanturisti, ki načeloma padajo na 15-letnice. Razen diskoja so še samo kino, običajni lokali kjer ne moreš spoznavati novega folka in bowling, kamor sicer z družbo (več ali manj vsi poparčkani) zahajamo pogosto, pa je vedno isto oz. tja zahajajo družbe, ne da bi spoznavali nove ljudi. Prav patetično se mi zdi, kako so ljudje zaprti oz. zadržani.

Mocno dvomim, da ti kej dost postoris na podrocju spoznavanja. Po mojem samo sedis in cakas, in pol tle bentis ker se drugi ljudje druzijo s svojo druzbo.

medtem ko pri nas moraš imeti kar precejšnjo srečo, da naletiš na kakšnega normalnega (ki ne lovi vsak teden drugo punco) in je dejansko prisotna kemija.

Bullshit. Also: "ne lovi vsak teden druge punce".

Ena podobna stvar, ki sem jo tudi opazila, je npr. neizvirnost pri osvajanju. Če punca nima lepih oči, potem se "sigurno že od nekje poznata", ker je tip tako lepo punco zagotovo že kje srečal. No, kakšno pa je vaše mnenje o (ne)posrečenem osvajanju Slovencev in fantov iz drugih držav? Kakšne izkušnje imate s tem? Malo se razpišite.

Dvomim da si ti lahko kriticna glede izvirnosti, razen ce sama na veliko izvirno osvajas tipe.

[stevens]

ta teden/vikend sem dobil 4x NE oz CAO!
lepo sem pristopil, jih nasmejal ter načel pogovor kjer sem dojel da jih tudi 5% ne zanimam. da ne govorim kaj sem vse slisal če sem katero povabil da pride k nam na kozarček.
najboljsi izid je bila sodelavka ki je rekla samo "mogoce pa nekega dne".

potem sem se pa odločil da se ga bom malo napil ker "ni moj večer". bil sem na neki prireditvi na prostem kjer je kolegica za šalo kupila roza samoroga al kaj je tista zival. uglavnem zelo gay če bi ji tip kdaj kupil . jaz sem jo vzel, dal pod roke in šel skozi pubilko in se drl, UMAKNITE SE SLONA NOSIM. takrat pa lahko rečem da ste me začele dobesedno grabt. ne vem zakaj, bedna fora po moje ampak bil sem pijan, smešno mi je bilo, nasmejali smo se. sem pa vse na hitro skenslal, 2 stavka nato pa sem šel naprej ker res nisem bil pri volji za spoznavanje novega folka, raje sem se zabaval s prijatelji.

vem za naslednjič očitno

ti si res en buxl ja ..smejale so se,ker so si mislile:ti pijanček vtakni si totega slona v rit pa se spelji.. a bošček ti,ni bil tvoj večer pa si se ga napil...ja bogiiiiiiiiiiiiiiii

[~NIA~]

om

[Aloha]

Hja, bejba, po opisanem ti pač ne preostane drucga, kt da spokaš kufre, borše, kozmetično torbico in žakl ostale navlake, se prežarčiš čez mejo (dve, tri) in upaš, da so usi ti tujci še vedno tko neprimerljivo bolj normalni od domače ponudbe.

[LanaMaxim]

Uf, sej je velik fajnih fantov, sam kaj, ko se pa skrivajo. Taki verjetno ne hodijo v klube in žurat na veliko. Pomoje so žurke zaprtega tipa najboljše. Če se ti rata sploh not zrinit. Tam res spoznaš folk, vsi so sproščeni in zabavni... In sigurno se lahko fejst pogovarjaš in navezuješ stike.

Js sm v srednji šoli že prav obupavala, ker mi dolgo ni bil niti eden všeč. Sem mislna, da sem že lune padla. Potem se je pa popravilo. Več ljudi kot sem spoznala, boljše je bilo.

*Gaja*, zdiš se mi taka pametna punca, ampak na silo pomoje ne bo nič šlo. Saj verjetno si želiš le spoznavat nov folk in s tem imet posledično večje možnosti. Js bi v tem slogu nadaljevala še naprej. Ni vrag, da se ne bi tudi zate enkrat nasmehnila sreča.

[g00fy_qa]

ta teden/vikend sem dobil 4x NE oz CAO!
lepo sem pristopil, jih nasmejal ter načel pogovor kjer sem dojel da jih tudi 5% ne zanimam. da ne govorim kaj sem vse slisal če sem katero povabil da pride k nam na kozarček.

Očitno si počel vse narobe. Kaj si sploh rekel, ko si pristopil?

@*Gaja*: Ljudje nimamo ene sorodne duše, zato jo nehaj iskati. Če ti niso všeč moški pristopi (priznam, meni tudi ne), pristopaj ti. Samo vedeti moraš, kako, in zmaga je tvoja. Pa še veliko zabavnejše je. Da ne pozabim; mogoče celo spoznaš katero od 'sorodnih duš'.

[SSarchy]

Ne vem, zakaj ljudje ne bi imeli sorodnih dušic? Mogoče bi morali prej razčlenit pojem 'sorodna duša', da bi se lahko pogovarjali o tem, ali obstaja, ali ne.
In tako, kot si jaz razlagam ta pojem, lahko mirno trdim, da sem jo našla.

[g00fy_qa]

Ne vem, zakaj ljudje ne bi imeli sorodnih dušic? Mogoče bi morali prej razčlenit pojem 'sorodna duša', da bi se lahko pogovarjali o tem, ali obstaja, ali ne.
In tako, kot si jaz razlagam ta pojem, lahko mirno trdim, da sem jo našla.

Če se to nanaša name... Napisala sem, da nimamo ene sorodne duše. Imamo jih veliko. V življenju se ujamemo z veliko ljudmi, ne samo enim.
Mi sicer lahko mislimo, da smo našli eno in edino sorodno dušo, ko najdemo partnerja. Ampak a ni čudno, kako ljudje svojo sorodno dušo skoraj vedno najdejo v okolju, v katerem živijo več ali manj celo življenje? Bi to pomenilo, da če bi se rodili na drugem koncu sveta, sorodne duše sploh nikoli ne bi našli?
T.i. sorodna duša je samo ena izmed mnogih potencialnih sorodnih duš, katere velike večine itak nikoli ne spoznamo, zato tudi nimamo vedenja, da obstajajo. Zadovoljimo se pač z eno glavno izmed mnogih (partner) ter z drugimi (prijatelji), ter smo srečni.