Kohant: Prirejaš si svoje besede, kot tebi ustreza. Ne, ne mislim, da moraš biti oh in sploh situiran. Govorim o izkušnjah, o tem, da delaš na svojem področju, imaš ideje, si ambiciozen ... in ti tega nimaš. Več v odgovoru dot.
dot: Okej, priznam, tega posta, ki ga omenjaš, nisem zasledila. Moja napaka.
In sicer: Nisem psihologinja, to je prvo. Drugo pa ... najprej destva: Oseba je stara 28 let. Končuje drug študij, s svojega področja ima nič izkušenj, živi doma. Jaz iz tega sklepam, da prvi študij tej osebi ni ponudil dovolj, da se v njem ni našla in da iz njega ni znala narest kariere, oziroma je ta kariera ni zanimala. Torej je šlo nekaj let mimo, zdaj se ta oseba šola na drugem študiju. To pomeni, da se ob koncu srednje šole ni znala pravilno in dovolj zrelo odločit za svoj poklic. S tem kajpak ni nič narobe, oseba je pač zrela za odločitev, ki jo večina sprejme pri 19, šele nekje pri 24. S tem v osnovi ni nič narobe, ampak ker pišem s svojega stališča o tem, kaj bi
jaz pomislila v tem primeru, je to, da je dotična oseba vsaj v nekem oziru očitno manj zrela od mene. To je žal minus, ker pomeni med drugim tudi to, da se taka oseba ne bo skladala z mojim načinom življenja (Seveda to ne pomeni, da se ne bo skladala z
nikomer, nedvomno je mnogo takih, s katerimi se bo prav krasno ujela.) Jaz si svoje življenje pri 28 predstavljam povsem drugače in v življenju potrebujem nekoga, ki ob ''velikih vprašanjih, načinu življenja'' razmišlja podobno, kot razmišljam sama. Hkrati potrebujem nekoga, ki je na enaki zrelostni stopnji, kot sem sama.
Dalje, oseba še vedno živi s svojimi starši. Ponovno: marsikomu takšen način življenja gotovo ustreza, vendar ne ustreza niti meni, očitno pa tudi temu fantu ne, kajti piše, da
dela na tem, da bi bil enkrat na svojem. Če dela na tem, potem ne vem, zakaj še vedno živi doma. Cene najema v Ljubljani poznam in se da preživet, čeprav nisi redno zaposlen in bajno plačan. Gotovo je manj udobno kot biti pri mamici, ki ti skuha in opere ter plača položnice, si pa res na svojem. Cene najema v Mariboru in Celju so še mnogo nižje. Če si to torej želiš, ni potrebno, da kaj dosti ''delaš na tem'', ker se lahko spraviš in narediš. Očitno gre za osebo, ki se ne spravi in naredi, ampak načrtuje v nedogled. Poleg tega zame oseba, ki pri 28 živi doma ni samostojna, ker nima svojega gospodinjstva, temveč živi v skupnosti s svojimi starši, kar je seveda drugače, kot če imaš lastno gospodinjstvo, ki ga tudi sam financiraš, se pa to gospodinjstvo nahaja v istem poslopju kot gospodinjstvo tvojih staršev. Če ne plačuješ deleža od položnic, živiš po pravilih nekoga drugega in si pri tem želiš, da bi bil na svojem, si preklemansko odvisen od nekoga drugega in potemtakem nisi odrasla oseba, ki je odgovorna in sposobna živeti in skrbeti sama zase. Meni to ne ustreza, ker sem enostavno rada samostojna in odgovorna oseba, da bi imela ob sebi nekoga, ki mi v tem pogledu ni enak, mi ne pade niti na kraj pameti, ker bom otroka imela šele čez nekaj let ... nekje pri 28. letih.
Kar sem zgoraj opisala, niso predsodki, niso obsodbe kar iz ''lufta'', ampak sklepanje na podlagi dejstev, ki so bila podana. Poleg tega pa tudi večkrat poudarjam, da gre zame in moja stališča in ne mislim, da nikjer na svetu ne živi kdo, ki bi mu vse to več kot ustrezalo.