Kohant napisal/-a:Zanima me kako gledate na to, če tip pri 25+ letih še nima avta, zaenkrat živi še pri starših in je šele na poti k resnejši zaposlitvi? Kako bi ravnale, če bi spoznale tipa s katerim bi se ujele, potem pa bi izvedele da zaenkrat še ni "preskrbljen"?
A si dedc al si ku*ac od dedca?
Moj primer življenja od 20. leta dalje:
- Pri 21 dobil pogodbo za nedoločen čas v veliki slovenski firmi,
- pri 22 spoznal dekle (2 leti starejšo
), s katerim sva kupila 4 leta starega Volva (služba je bila 55km v eno stran v NM),
- pri 24 sva kupila 1,5 sobno stanovanje v NM, za katerega sva se zakreditirala za dobrih 70k€,
Sedaj sem star 26 let, imam švoh 6 let delovne dobe, ob delu sem naredil faks - dodiplomca, smer
strojništvo, delno delam kot informatik, hobi je elektrotehnika. In ja, žensko mam še isto
Torej, po mojih kriterijih, JA, je popolnoma nesprejemljivo da človek pri 25 letih ni sposoben narediti dodiplomca, če pa dedc (in ženske, da ne bo pomote) pri 30 letih ni samostojen (se pravi da si zna skuhat ko je lačen, oprat cunje ko je usran in pospravit svoj plac, ker zgleda kot svinjak), nima rednih dohodkov, nima delovnih navad in ne pozna reda, potem... prosim, ne delaj gužve na tem svetu.
Če me pa kaj bolj razpizdi to, ko vidim nekoga pri 30. ki ne dela nič in nima nobenih ciljev za prihodnost...
Preden mi kdo začne karkoli očitat naj povem naslednje:
- šolal sem se kakor sem želel. Starši me niso nikoli usmerjali po svojih željah, odločal sem se sam. Do 18. leta so samo nadzorovali kako mi gre v šoli. Faks je bila popolnoma moja odločitev. Kaj bom šel in kako ga bom delal - kot se je izkazalo kasneje, je bila izbira FE in UNI program v LJ napačna, zato sem vse pustil in šel domov.
- doma sem bil 2 tedna da sem ugotovil kako naprej.
- 1. službo sem dobil po 1 tednu ko sem se prijavil na zavod.
- v službi sem pol leta vsak dan delal po 12 ur v proizvodnji da sem se dokazal in potem napredoval po 2 koraka
- starši me do sedaj niso "cartal" in rinli naprej ali zalagali z denarjem in je njihova filozofija da "najbolj ceniš tisto kar si sam prislužiš / narediš"
- v življenju sem delal že marsikaj, samo da je prišel denar: proizvodnja, redar na bazenu, komunala, cestno podjetje, pisarna.
mislim na potrebe ki nimajo veze s čustvi, notranjostjo..
