Finančna in materialna stabilnost moškega

[vis_maior]

Tip pri 25 (26, 27...), ki živi doma in je brez službe...ne hvala.
Pa ne zato, ker posledično nima denarja, da bi me razvajal, vedno sem svoje stroške plačevala sama, ne glede na finančno stanje fanta. Ampak dejstvo, da pri 25 živiš kot šolarček, se mi ne zdi niti najmanj privlačno. Če tip tudi toliko ni, da bi se potrudil najti službo da si lahko plačuje najemnino, ampak raje živi pri mamici, potem to ni tip zame. sama sem pri 25 končala fax, bila zaposlena in si plačevala najemnino. pa ne, ker bi me mami vrgla ven, ampak ker se mi zdi 25 let starosti že skrajna meja, da se človek osamosvoji. sam služi svoj denar, si pere cunje, kupuje in kuha hrano, živi in plačuje svoje stroške. Tako da predvidevam, da brez službe in z življenjem doma kake prav resne punce ne boš našel. Tako, ki tudi sama nima nobenih ambicij...ja, zakaj pa ne, se bo še ona preselila k tvoji mami.

Pa še enkrat povem, preden me kdo začne obtoževat...služba pri tipu ni nujna zato, da bi imel denar in plačeval stvari meni, ker to nikoli nihče (ne glede na finančno stanje) ni. ampak zato, da ima fant medtem, ko sem jaz v službi, svojo zaposlitev, da ima neko vizijo in dela na tem, da jo uresniči in se pri svojih letih postavi na svoje noge brez pomožnih koleščkov.

[s0nckic4]

leta 2008 je bila glede službe malce drugačna situacija kot je zdaj. svež diplomant po boljncu pri 24 še kelnarja danes ne more špilat, če nima izkušenj in statusa študenta. malo se updejtate preden pridete ven vsi vi s svojimi zgodbami izpred xy let. še pa još je folka, ki bi delal karkoli, če bi lahko-stari, mladi, debeli in suhi. prodajat se pod človeku dostojanstveno ceno je pa, če voda res ne gori prej neumno kot vrlina. in 500€ (brez potnih stroškov) je dovolj lih za najemnino in stroške. po pakete za hrano pa potem hodiš na rdeči križ al kako?

in to samo zato, da boš lahko pred garažo parkiral kup starega ničvrednega pleha, ki ga niti ne potrebuješ in živel v lastnem stanovanju, ki si ga niti nimaš s kom delit, niti si ga ne moreš privoščit. in tak človek naj bi bil odrasel in samostojen.

od vseh ljudi, ki jih bolje poznam ni takega, ki bi raje živel doma - brez vsake zasebnosti in se pri 25 uklanjal vzgojnim pravilom ki pretijo 15 letnikom. vse ima svojo ceno, tudi če živiš doma. pritisk na 25 letnike brez službe in doma živeče je ogromen. osebno občudujem kolegico, ki je raje pol leta živela doma, si ni privoščila absolutno nič, vsak € petkrat obrnila in si iskala svojo 'sanjsko' službo namesto da bi po dveh mesecih sprejela delo, ki ga je opravljala že nekaj let, jo je izjemno onesrečevalo in s katerim je finančno komaj shajala. kjub zavijanju z očmi z vseh strani in komentarjem, da je razvajena in neumna, ker si v teh časih tako zmišljuje. pa jo je dobila in v njej uživa in sije od sreče. in za to je pomoje potrebnega več poguma kot pa sprejet službo za katero veš, da te bo onesrečevala. in to samo zato, da boš v očeh drugih 'odrasel'.

[Fatalna]

Se popolnoma strinjam

[v-e-s-n-a]

.... pritisk na 25 letnike brez službe in doma živeče je ogromen.

Tudi na take, ki so 25+ in ne zivijo doma in so ostali brez sluzbe, je pritisk ogromen.

[punkie_]

ja to bi človek reku da je samoumevno, medtem ko prvo ni, pa je vseeno realnost.

[Nesanica]

sama se strinjam z vis_maior in ta bullshit okrog tega kako je vse težko, prav ne prenašam. Sama sem vse kar sem naredila, naredila sama, sama sem se odselila, sama sem si poiskala prvo službo, pa potem drugo in tretjo. Nikoli nisem imela nobenih vez in poznanstev. Je pa res da tudi točno ob uri nisem nikoli tekla ven iz pisarne, nekoč sem ostajala tudi po 11-12 ur, ko sem šele začela in se še trudila za nek 'status' v podjetju.
Sedaj je dovolj če sem v pisarni od 8 do 10 ur, ker imam svoje delo in svoj krog strank, ki jih poznam in točno poznam njihove navade in za kaj se bodo odločili.

Gledam pa včasih študente, prijatelje itd, ki vsi samo čakajo kdaj bo ura odbila in se razbežijo kot da jih nekdo preganja. In ni čudno da takšnemu folku ne podaljšujejo pogodbe, posledično pa je ta država grda in ti ne dovoljuje osamosvojitve. Ali pa znanka, ki ima triletnmo večerno šolo in se veselo prijavlja na delo različnih vodij oddelkov. In potem je spet vse v tej državi samo preko vez. Ja seveda, ker za vodjo je res dovolj triletna šola. Je mogoče, potem ko si že nekaj let v podjetju in dokažeš da si sposoben.

Sama sem že od srednje šole delala vse možno - kelnarila, promocije, hostesa, ankete... ni da ni. Vsaka nova služba je bila boljša. Sedaj sem super zadovoljna. Ni mogoče končni cilj je pa trenutno idelano.

sama živim že nekaj let in sem popolnoma neodvisna od staršev.

Tako da ne mi s tem bullshitom, da se ne da. Se da, ampak te nikjer ne prosijo da pridi k njim. Tudi včasih se je treba odreči čemu, zato da ti je potem kasneje v življenju fino. Npr. v srednji pač nisem bila po kavicah in pijačkah vsak vikend, ker sem delala.

Vse se da, ampak najlažje je reči da se v Sloveniji nič ne da brez vez. Tistemu, ki ne uspe v Sloveniji tudi v tujini verjetno ne bo.

[s0nckic4]

marsikdo ima s starši dogovor o štipendiranju do konca študija, pod pogojem, da se študij čimprej zaključi. tako taki osebi ni treba kelnarit, delat anket, opravljat selitvenih del. ti navajaš, da so te te, za (skoraj) karkoli absolutno nerelevantne izkušnje pripeljale do tvoje službe?

jaz sicer ne poznam osebe, ki bi ob diplomi bila brez kakršnekoli delovne izkušnje. ampak izgubljat čas za kelnarjenje, selitve ipd če ti tega NI TREBA početi se mi zdi bedarija (razen če avto pač moraš imet, ker ga imajo vsi ostali in da boš ujagal kakšno žensko, ter kakšno aplovo igračo ali 2). če redno študiraš imaš vsakodnevne obveznosti na faksu je prost konec tedna precej zaželjen. če ne druga ima za posledico manj zagrenjen in fovšljiv folk do tistih, ki jih starši lahko finančno podpirajo do konca študija

kakorkoli, odnos delavec delodajalec je pri nas na podnu. delavec pristaja na nikakve delovne pogoje in mu je vsake toliko vrženo pod nos, da je zunaj cela vrsta, ki jih čaka na tisto delo, če ima slučajno kake pripombe (lastne izkušnje); no razen če se dela v javnem sektorju, ki pa trenutno ne zapoljuje.

kar se pa tiče 8 urnega delovnika: moja mati mi je na podlagi svojig 25 letnih izkušenj v privat sektorju na relativno odgovorni poziciji povedala, da tisti ki so vedno jamrali koliko dela imajo, ostajali na šihtu po 10-12 ur in komaj dokončali - so bili najmanj produktivni in najmanj organizirani.

[Nesanica]

Dejansko so me res zaposlili zaradi preteklih izkušenj. Ker se je po teh izkušnjah videlo, da imam delovne navade, da sem navajena dela in komuniciranja z neznanci, da znam prodati neko stvar. + kar tudi ni zanemarljivo, je delodajalcu to povedalo, da sama skrbim zase in da zato po vsej verjetnosti ne bom pustila službe iz danes na jutri, četudi sem bila še študentka.

Kar se tiče odnosa šef - delodajalec, še nikoli nisem bila v konfliktu z nobenim šefom. Bivši šef mi še zdej vošči vse najlepše za rojstni dan, s sedanjim se odlično razumem. To da ostajam dlje, je zaradi pripadnosti, ker vem da če bo podjetje dobro delovalo, da bom tudi jaz imela nekaj od tega.
Kar se tiče pa nadur in produktivnosti, pa se tako ali tako jasno vidi vsak mesec, kdo je produktiven in kdo ne. Verjemi da za neproduktivne ni prostora.

Fovšarija? Niti najmanj. Vsaj jaz nisem. Vem pa da bo moj fant definitivno moral biti na svojem in ne bo živel pod taktirko staršev. Sploh pa nikoli nisem bila fovš folku, ki so živeli doma. Meni bi se strgalo kljub temu da imam dva krasna straša. Ampak ne morem si zamisliti da bi pri 25 nekomu razlagala kam grem in kdaj pridem in ga prosila za denar.
Aja pa da do 25 nisi sposoben doštudirati in se odseliti na svoje, če te starši vzdržujejo... No comment.

[s0nckic4]

tukaj se mešata 2 pojma: selitev od doma ter finančna neodvisnost, (za kar sem tudi sama kriva).

finančna neodvisnost ne pride z roko v roki z bolonjskim magisterijem pri 24. si je treba najt službo, ki prinaša dovolj visok dohodek (kar 500-600€ neto def ni).

od doma je pa šla večina študentov že pri 19, ko so se preselili v kraj študija. ampak to za moje pojme ni selitev na svoje. in ravno ker folk ne dobi službe po diplomi, se dostikrat preseli nazaj domov, dokler si je ne najde (ker ipak ni veliko staršev, ki bi financirali življenje v kraju študija če otrok ne študira več).

današnji paradoks je, da si v času študija bolj neodvisen kot po diplomi. in dobre izkušnje v bivših pisarnah koristijo za dobra priporočila za naprej; delati pa tam človek brez fake napotnice od zaključka študija ne more več. to je splošen problem vseh začetnih (pripravniških) delovnih mest, kjer lahko delo opravlja kdorkoli s končanim faksom (albi pa absolvent oz študent višjih letnikov) po nekaj tednih uvajanj.

[_Ziggy_x]

Med študijem živel kot kralj...po diplomi...kot brezdomec

[v-e-s-n-a]

...Ampak ne morem si zamisliti da bi pri 25 nekomu razlagala kam grem in kdaj pridem in ga prosila za denar.

Saj to, da zivis doma ne pomeni nujno, da prosjacis doma za denar in za vsako zadevo starsem razlagas kdaj gres, kam gres in kdaj prides.
Ena moja prijateljica ima sluzbo in se vedno zivi doma. A bi se mogla zato, ker ima sluzbo in je financno neodvisna od starsev nujno odselit? Pri njeni placi bi to sicer bilo mogoce (predvidevam), ampak zivela bi pa sigurno slabse kot sedaj, ker ji ne bi nic denarja ostalo za njo in npr. morje, ampak bi vso placo dala za najemnino, stroske, hrano ipd...
Ji ocitno tako ze bolj pase.....kaj pa vem.

Aja pa da do 25 nisi sposoben doštudirati in se odseliti na svoje, če te starši vzdržujejo... No comment.

se totalno strinjam! Ceprav poznam primer tipa, ki pri 30 z zelo dobro sluzbo in placo se vedno zivi doma in ne cuti potrebe po tem, da bi se odselil. Zakaj? Odgovor je eden najbolj primitivnih kar sem jih kdaj slisala in se mi ob tem obraca zelodec, ampak ok, vsakemu svoje: ker sam pa ze ne bo zivel, si pral, kuhal ipd. Bo dokler ne spozna punce kjr lepo to delala mamica, potem pa punca.

[Tearjerker]

^^Men je ful zanimiv tale primer (kao ne bom si sam kuhal), no zanimiv v smislu ker jaz ne poznam pa nikogar, ki bi tako razmišljal. Obratno od te zgodbe je npr. moj bivši sodelavec, ki pri 34tih še vedno živi z mamo. Razlog - ona ima tako mizerno plačo, da brez njegove ne bi imela za nič drugega kot najemnino in položnice in jima le z obema plačama skupaj uspe da živita kolikor toliko solidno. Pa tega je trenutno kar precej, ko so mnogim starši ali eden od staršev ostali brez dela.

In ravno zarad takih zgodb mi nikakor ni logično, kako se lahko nekaterim tako na izi zdi predalčkanje. Jaz takega človeka pač ne morem ocenit za razvajenega lenuha, medtem ko tegale v-e-s-n-inega kamot, čeprav je obema skupno da živita pri 25+ doma ozrioma s starši/staršem.

[Kohant]

A si dedc al si ku*ac od dedca?
Moj primer življenja od 20. leta dalje:
- Pri 21 dobil pogodbo za nedoločen čas v veliki slovenski firmi

Ne vem čemu naenkrat tak impulziven odgovor. Glede na to da si pri 21. dobil službo za nedoločen čas sklepam, da po končani srednji šoli nisi šel študirat, ali pa si študij opustil in se zaposlil. Jaz pa sem pri tej starosti bil študent.

Tip pri 25 (26, 27...), ki živi doma in je brez službe...ne hvala.

Pač ne bi bila za skupaj, to je to.

Saj to, da zivis doma ne pomeni nujno, da prosjacis doma za denar in za vsako zadevo starsem razlagas kdaj gres, kam gres in kdaj prides.

Tako je. Jaz sem še doma, toda nikomur ne polagam računov kam grem ipd, kot si tudi sam služim svoj denar.

[Kofe]

Hah eni ste res...zakaj bi človek plačeval neke najemnine ko blesav in živel ob kruhu in vodi, če imaš npr. doma večjo hišo (nevem govorim zase in za večino ljudi), avto se lahko tudi renta ali pa si ga sposodiš od starih.

Uglavnem lahko se da živeti lagodno brez večjih naprezanj samo, da je služba, ki ti omogoča nek zaslužek. Pa ni ravno nujno, da so to bajni denarji.

Jaz imam plane, da se bom doma malo ukvarjal part time z turizmom, hodil v službo in to je to. Še prej pa moram dokončati šolo, da bom imel vsaj nek papir.

Nevem zakaj bi si izbral neko težjo, bebavo pot, da bi si plačeval najemnine ter živel v neki blokarski luknji ali pa se nevem obremenjeval z težkimi krediti za izgradnjo ali nakup hiše (ki so tako ali tako visoki in bi moral imeti plače vsaj 3500€, da bi ga sploh dobil in ne živel ob hrenovkah).

Važno, je da se uživa, dela ter izkoristi tisto kar imaš dano. Sam sem komaj 23 in se mi res neumno zdi, da bi se šel še neke resne zveze. Potrata časa. Bolje uživati ter se obremenjevati s takimi stvarmi nekako šele čez 10 let ali še več.

[slovenc79]

enkrat sem na netu srečal neko redneckinjo iz zda. tam ene 16, 17 let stara. pa ni mogla verjet da sem 20 in še živim doma. je rekla naj grem na svoje. pa ko ji razložim da tuki ni puščave in moraš imet denar da si dobiš prostor, pa je rekla nej si pa prikolico nabavim in u njej živim. sem ji rekel da bom jaz najprej šolanje konal, si dobil službo oz. do denarja da pridem in potem dalje.. je rekla da je trapasto se šolat - njen plan je, je rekla, da čimprej dobi otroka in si potem najde bogatega tipa za poročit da ju bo preživljal..