fantje in prijateljstvo...obstaja?

[Tamala_mrha]

Če prav razumem, je torej po teoriji (+ praksi) nekaterih od vas nemogoče biti prijatelj z moškim, razen če nismo ... ve. Jaz nimam nobenih zadržkov do prijateljevanja z moškim, a se dostikrat zalomi na nasprotni strani. Sodeč po mnenju nekaterih ni pametno imeti niti pretesnega ter sproščenega odnosa brez da pred vsakim dejanjem/besedamu tuhtaš "kaj če si bo karkoli napačno razlagal" (objemanje ipd. geste) niti ni dobro držati neke distance (ne vem zakaj se tu zraven meša nedostopnost, ker nima dosti veze s tem znotraj tega konteksta), ker potem moški avtomatsko misli "ah pa ta se ima za nekaj več in se drži preponosno za prijateljevanje". Hm. Očitno je hudičevo težko ustrezati tistemu majhnemu procentu žensk, ki ustrezajo vlogi prijateljice - ne neke kolegice, pač pa prijateljice v pravem pomenu besede, ko gre za obojestransko zaupanje in ne le tarnanje ter objokovanje življenja in moških na rami prijatelja, ki samo pametno molči in odnosa ne dojema ravno kot prijateljskega.

Po tej nejasno zastavljeni "definiciji", ki bi naj bila (ne)uspešen primer prijateljstva med žensko in moškim, je torej nemogoče prijateljevati z nasprotnim spolom, razen če ste ena od izjem, ki jim uspeva veslati po tej zlati in ozki sredini.

Don`t get me wrong ... Verjamem, da obstajajo takšna prijateljstva, samo vsi pač nimamo te sreče (čeprav mi ravno ne manjka nič brez moškega prijatelja) oz. žal ne naletim na enako misleč nasproten spol, ki ne bi gojil nobenih drugih čustev do mene kot zgolj prijateljskih (če ne kmalu na začetku, pa kmalu pozneje).

Prav rada bi to doživela, a če ne naletim na nekoga, s katerim bi se ujela na tej ravni, še ne pomeni, da je z mano nekaj narobe (govorim nasplošno, da ne bo kdo razumel kot da sem jaz razumela, da je kdo apeliral s tem name oz. da je sploh to napisal ). Zato, ker nimam moškega prijatelja, še ne pomeni, da ob druženju, ki bi znalo prerasti v prijateljstvo, lubčkam in objemam kolega (tega še s puncami ne počnem, niti nikoli v najstniških letih nisem), tudi druge skrajnosti se ne poslužujem - da bi se delala zadržano ravno zato, da kolega ne bi šel predaleč in imel kakšno upanje v zvezi z nama, ki ni povezano samo s prijateljstvom.

Ko se z nekom družim, ne delam razlik med ljudmi v smislu spola, kajti ko se z nekom zaštekam in mu lahko zaupam tudi kakšno stvar več kot večini drugim, ne razmišljam o tem, kako naj bi to razumel on - če bi se odnos izkazal za prijateljskega, je namreč ravno to poanta le-tega, da se lahko do prijatelja obnašaš povsem sproščeno, brez da bi moral paziti na to kaj poveš ali narediš, da ne izpadeš kot potencialen material za dejt ali kaj več. In ravno tu se je do zdaj v mojih primerih vedno zataknilo. Kakor hitro sem začutila pristno prijateljstvo in iz kolegice prešla v prijateljico, ker sem kolegu (takrat sem še mislila, da prijatelju) zaupala kakšno stvar, si je on to razlagal kot nekaj globljega in začel gledati name drugače in začel razmišljati v smislu "mogoče me vidi kot nekaj več, meni je pa tudi všeč, tako da ne vem zakaj bi se sprijaznil "samo" s prijateljstvom". In tukaj se je končalo, kakor hitro sem hitela pojasnjevati stvari in poenostavila - prijateljstvo ali pa nič.

Tako da ... Ostajam pri ženski družbi, z nekaj predstavniki nasprotnega spola pa vzdržujem samo površinski odnos, ki bazira na občasnem druženju in sem v vlogi kolegice, pa še to občasne, tako da se nima nobeden ne časa ne prilike ukvarjati z analizo najinega odnosa.
In potem pravijo, da ženske kompliciramo.

[Fantin]

z nekaj predstavniki nasprotnega spola pa vzdržujem samo površinski odnos, ki bazira na občasnem druženju in sem v vlogi kolegice, pa še to občasne, tako da se nima nobeden ne časa ne prilike ukvarjati z analizo najinega odnosa.

Da se ne bo zdelo tako brezupno, imam tudi jaz nekaj takih predstavnic nasprotnega spola, s katerimi sem v površinskih stikih, se občasno dobivamo, gremo na pijačo, kakšno rečemo in to je to.

[Rollin #3]

nevem no, meni se ne zdi problem imet moske prijatelje. sicer pa mislim da imam 3 mode.
> prvi je "dolgocasen" mode. pol ce mi je dolgcas ne dam nic od sebe. npr ko folk opravlja al je nezanimiva tema
> drugi je like "profesionalen" mode. v tem so tudi moski prijatli. ta mode je tak da zenskost ne pride nic do izraza. oz samo govoris o zadevah. se ne objemas (wtf?) in podobno sranje.
> tretji je pa hm... "cute" mode . tle je dovoljeno objemanje in podobno. ta je npr za zenske prijatlce. sej ne zdej da se objemamo 3 ure. samo ene imajo navado se objet ko se srecamo pa me ne moti.

[rokerca]

Mislim, da se tamali mrhi situacija ne zdi brezupna oz ni obupana

Se pa v celoti strinjam z njo, ker sem na istem, na koncu sem vedno jaz tista, ki je kriva, da sem enemu všeč, pa prasica, ker nočem nič in kao dajem napačne signale: recimo en mi je očital, zakaj se smejim v njegovi družbi, če nočem biti z njim skup oz sexat z njim, pred kratkim pa en drug, zakaj se urejam - seriously? urejam se zarad sebe in ker mi tako paše, a naj se oblačim v ohlapne, sprane cunje za doma, samo zato da me bodo dojemali, da nič nočem?
Kakorkoli obrnem, ne morem prit do tapravega prijateljstva z moškim brez da bi se začelo dogajat iz nasprotne strani, ne da ne verjamem v to, ampak kakorkoli obračam, se mi zdi, da je veliko preveč ovir. Če sem z nekom res površinska kolegica, pa je nekaj drugega in tak odnos zame ni več prijateljstvo.

EDIT: Fantinu sem odgovarjala v prvem stavku

[Rollin #3]

sej nisem mislila zanjo. samo nasploh to je pmoje kljuc do uspeha. + ce je neko novo poznanstvo pa ni se jasno kaj bi lahko bilo z njegove strani omenis da te zanima nekdo drug. oz povprasas za nasvet or sth. pac da vidi clovek da noces nic z njim met al da imas tipa... ce pa ne posteka pol je pac butast - taki pa niso lih za prijatle.

[Ananhas]

Še ena tu, kateri so se moško-ženska prijateljstva do zdaj bolj klavrno končala...

V mlajših letih sem bila vedno zelo prijateljsko razpoložena, ne glede na spol (če mi je bila oseba ok), ampak fantje so si to mojo prijaznost narobe razlagali (govorim pa samo o prijateljski prijaznosti, ne nekih mešanih flirt signalih) in pač to se mi je sčasoma tudi posvetilo... Torej, ko smo si prišli na jasno, da ne želim več od prijateljstva so se velikokrat ta prijateljstva končala kot bi odrezal... Še vedno me preseneti kako od danes na jutri so nekateri zmožni to naredit. Potem pa niti pozdravijo ne ali celo zamerijo. Marsikoga sem, priznam, nato pogrešala, škoda mi je bilo prijateljstva s človekom... s katerim sem se pač enostavno ujela kot prijateljica.

Sem pa že od večih slišala, da naj bi moški vedno imeli "nekaj za bregom" kar se prijateljstva tiče. Da ubistvu noben fant ne išče neke best frendice s katero bo kofetkal in jokal na rami... Torej ne me napasti glede teh trditev, ker seveda obstajajo izjeme, vsak ima svoje izkušnje.
Si pa upam trdit, da smo ženske nekako bolj prijateljsko razpoložene kar se tiče mešanih prijateljstev in, da nekako lažje vidimo tipa samo kot frenda (kavice, pogovori), ne kot nekoga, ki si ga želimo tudi v postelji.

[wasd]

Moski ima za dobre prijatelje samo ostale moske, zenske pa samo za bezna spoznanstva oz. kolegice, ki jih pac videva v skupni druzbi. Ve pa vedno zgleda zelite nekega bffa moskega spola, kar si potem ta moski narobe interpretira in potem ste vse zaudene in nevemkaj, ko se vam zgodi kar opisujete tu notri.

tl;dr: moski in zenske ne morejo biti dobri prijatelji oz. gojiti nekega globokega prijateljstva

[rokerca]

Ni govora o tem, da si želim (o), ampak o tem ALI OBSTAJA (beri naslov teme).

[wasd]

Ne obstaja (na odgovor na vprasanje v naslovu teme).

Zadovoljna?

[rokerca]

[wasd]

Samo, da se razumemo

[Rollin #3]

ja pa obstaja. edino kar mislim je da se pri tem rabi bit punca bolj aktivna. ker ponavadi fantje ki smo jim vsec so ful bolj prijazni do nas. lahko je postat z njim prijatelj se trudijo bit zabavno al whatever.

[Tearjerker]

Sej se ne gre za neko postavljanje teorij, ampak za zanimanje. Vsi gledamo na svet skozi svoje izkušnje in izkušnje ljudi, ki so nam blizu, ker jih lahko ocenjujemo in jih poznamo. Meni je pač že od otroških let dalje nekaj povsem običajnega, da imam v krogu prijateljev tudi moške osebke, kakor tudi velja za moje ženske prijateljice (imajo moške prijatelje). Zato se je meni zdelo da je bolj izjema, da prijateljstvo med dvema obsekoma nasprotnega spola (ki se posledično lahko zaradi tega privlačita) ne uspeva, kot pa da. Posledično me presenečena koliko ''NE''jev je potem v tej temi (v smislu da ne gre, ne obstaja, ni možno itd.), t's all

[Fantin]

ja pa obstaja. edino kar mislim je da se pri tem rabi bit punca bolj aktivna. ker ponavadi fantje ki smo jim vsec so ful bolj prijazni do nas. lahko je postat z njim prijatelj se trudijo bit zabavno al whatever.

Prijazni so do vas tudi po zavrnitvi, ali le do trenutka ko pade kocka (beri: ko jim rečete, da bi rade bile le prijateljice)?

[Ananhas]

Ko pade kocka se počasi oddaljijo (nekateri pa hitro khm). Kot da bi izgubili motiv oz. motivacijo za druženje, potem, ko je jesno, da nikamor ne pelje (razen v prijateljsko druženje).