Zaupanje in spoštovanje

[revolucionist]

Dva, ki se spoštujeta, sta drug do drugega fer.
Dva, ki se ne spoštujeta, drug do drugega nista fer.

Če sta oba ves čas drug do drugega fer, veš, da si zaupata.
Ne vidim razloga, zakaj bi hotel kdorkoli biti s komerkoli, komur ne more zaupati.

Kako sta lahko dva skupaj, če
- počneta stvari eden drugemu za hrbtom (namenoma tako, da drugi ne bi opazil)
- karkoli bistvenega prikrivata
- lažeta
- zavajata
in na drugi strani na nefer načine preverjata, ali drugi ne počne kaj od zgoraj naštetega, npr. z
- brskanjem po osebnih stvareh
- prebiranjem smsov
- ipd.?

Če se pozanimaš pri prijateljih, ok, sklepanje, ok, zaseda, zasledovanje... no ja...
ampak vdor v zasebnost - HALO?
?
Zakaj?
Zakaj ne skenslate vseh, ki ravnajo tako?

Zakaj bi za "partnerje" veljali nižji kriteriji kot za najboljše prijatelje?
Če partnerju ne moreš zaupati kot najboljšemu prijatelju, zakaj spiš z njim??? Ne spoštuje te.

Zaupanja je vreden samo, kdor druge ljudi spoštuje. Pa tudi, če samo na forumu, ko je skrit za psevdonimom.

[sirova štručka]

...

[revolucionist]

Ja, tko je blo ja, brez razloga.

Sej če si najdeš drugo loh zlo enostavno rečeš, ej, drugo imam, adijo.

Če si z nekom v intimnem odnosu pa menda že lahko pričakuješ, da te bo partner vsaj kulturno odslovil in ti povedal, da te ne more več prenašat, a ni tko? Zakaj torej varanje sploh (pa a ni to hrvaška beseda)?

[sirova štručka]

...

[Ajča]

Ko sem čutila, da vse ni vredu, sem preverila sms sporočila. Izkazalo se je, da mi je lagal in moji sumi so bili potrjeni. Sem zelo proti vdiranju v zasebnost, ampak če te nekdo izkorišča, ti laže,...
Hja, bolj preveriti in končati zadevo. Na žalost pogovor z nekom, ki nekaj namenoma prikriva, ne pomaga
(moj komentar na običajne odzive: pogovorit se bi mogla in razčistit stvari...)

[..Evelyn..]

Mojemu partnerju ni treba v moji odsotnosti brskat in iskat po rečeh.. Ma to dovoljenje konstantno. Pa če sm zraven ali nisem. Enako pričakujem od njega.

[CaliLove*]

Evelyn, razumem, kaj hoces povedat, ampak meni je pricakovat od partnerja, da cisto vse deli z mano, po pravici povedano prav tako poseganje v zasebnost, kot brskanje za hrbtom, se posebej, ce sam od sebe ne zeli deliti tega.

Midva recimo nimava gesel (email, FB itd) drug od drugega, ceprav nic ne skrivava in cekirava email ali FB v prisotnosti drug drugega. Prav tako telefon puscava drug pred drugim, ampak si nikoli ne gledava po telefonih. Jaz ne bi od njega nikoli pricakovala, da mi zaupa vsa gesla ali da imam kadarkoli neomejen dostop do njegovega telefona, ker se mi zdi, da mora vsak met neko svojo zasebnost (niti nimam potrebe, da bi brskala po telefonu, emailu). Kadar zelim uporabit njegov laptop, ga vprasam, ceprav tega od mene ne pricakuje, ampak se mi zdi prav.

Mogoce bo to zvenelo kontradiktorno, ampak ja, ce pa bi sumila, da mi kaj prikriva, v tem primeru bi preverila. Tisti, ki nekaj prikriva, ne bo priznal (drugace ne bi prikrival). V tem primeru je bolje preverit, se prepricat in it naprej.

[Tezej]

Pri nobeni bivši, me nikol ni motilo njeno brskanje po mojih stvareh. Tako ali tako nisem imel nič za skrivat in če se je zaradi tega bolje počutila, me res ni motilo.

[..Evelyn..]

CaliLove jaz zasebnost očitno tukaj pojmujem drugače v zvezi. V zvezi je zasebnost najina, skupna, ničesar ne skrivam, ničesar nočem imeti zasebnega, karkoli je "moje" je tudi njegovo. Za absolutno nič mu ne bom rekla, da vdira v mojo zasebnost, razen če mi bo vdrl v zaklenjen wc, ko opravljam potrebo

Kot je Tezej napisal- ker nimaš ničesar za skriti, ni tvoje "zasebnosti". Zasebnost je nekaj, česar ne želiš deliti z drugimi..no jaz s partnerjem želim delit vse in hočem vedeti o njemu vse. Seveda sem spada popolno zaupanje in nek človeški odnos. Recimo, da na njegovem telefonu najdem sporočilo od njegovega najboljšega prijatelja in izvem njegovo veliko skrivnost-jasno, k temu spada tudi moja diskretnost- to se mene ne tiče, obnašam se kot da tega ne vem in v absolutno nobenem primeru jaz fanta, ne njegovega najboljšega prijatelja ne bom izdala. To se bo zdaj slišalo movie romantic, ampak nekako verjamem v ljubezen "biti eno", kjer si pač zaupaš vse. Vsekakor vključujem sem tudi morebitno izdajo partnerja, ampak to nekako vzemam v zakup, ker v drugačno ljubezen nočem verjeti.

"Če sam od sebe ne želi deliti tega" <-- no tega pri meni ni. S partnerjem moraš priti do te točke, ko želiš in hočeš deliti vse in mu zaupaš. To, da bi meni partner rekel "to je moj mail, nimaš pravice gledati sem" je zame znak nezaupanja in neenotnosti.
Preden se najdejo privrženci nasprotnih mnenj- ta debata je že prežvečena na forumu sicer..predvsem ko se je debatiralo o branju smsov, stikanju po mobitelu , ponavljam, to je moje mnenje. In če kateremu takšna zveza ne ustreza..je vedno svoboden oditi.

Pa dodajam, moj point je- ni stikanja in ni vdiranja v zasebnost, ker je zasebnost skupna. To pomeni, da se nič ne dogaja za hrbtom, spletkari etc, ampak je vsakršno "brskanje" in "vdiranje" dobro vidno partnerju in partner to sprejema. Torej ni nobenih izdaj tukaj in zahrbtnosti.

Če pa sta partnerja dogovorjena tako, da "spoštujeta zasebnost drug drugega", oziroma eden od partnerjev pričakuje, da drug ne bo brskal po njegovih stvareh..potem pa je jasno napačno to počet. Ampak to je čisto drug koncept.

[CaliLove*]

Ja saj te razumem, in se mi ne zdi nic narobe s tem, ce sta oba za to. Samo ni mi jasno, zakaj bi sploh morala drug drugemu brat emaile, sporocila na telefonu itd.? Jaz sem mojemu ze kdaj prebrala sms ali pa se oglasila na telefon, ce je recimo vozil, tudi sem bila kdaj zraven njega, ko je cekiral email itd., nimam pa potrebe tega pocet sama od sebe, tako iz firbca. Itak ne bi nic kaj extra zanimivega nasla za prebrat, niti na emailu, niti na telefonu. Ce bi on mene prosil, ce lahko prebere moje, bi mu rekla, da lahko. Itak prav tako ne bi nic posebnega nasel, ker nic ne skrivam. Nisva pa si nikoli izmenjala gesel, ker noben ni niti vprasal drugega za to.

Tako da zato ta "zasebnost" pri nama. Ne gre za to, da bi se kaj skrivalo ali da ne bi zelela dolocenih stvari deliti, ampak enostavno ni potrebe po firbcanju in po tem, da bi vedela za vsak njegov kontakt ali pogovor z drugimi. Ce si preko FB pise s sosolci iz srednje sole, se me v bistvu ne tice, niti me ne zanima, kaj se pogovarjajo in ne bom sla tega brat. Ce se s kolegi preko sms-ov dogovarja za igranje kosarke v soboto, prav tako.

[..Evelyn..]

Itak, saj noben ne pravi, da se to konstantno preverja, ampak pomembno je predvsem, da se lahko. Da ni situacij, kjer partner partnerju sploh lahko reče "kako si drzneš gledat moja sms sporočila, ne vdiraj v mojo zasebnost".

[kikyca]

^^Ma vidvi v bistu isto mislita po mojem sam vsaka na svoj način to razlaga, heh Se strinjam z vama.

[purple_rain]

nimam pa potrebe tega pocet sama od sebe, tako iz firbca.

Exactly.
Jz bi kar verjela, da tiste ki pa s(m)o (:D) to počele, s(m)o imele nek razlog/motiv/slutnjo (call it ženska intuicija), da neki ne štima - in običajno res ni štimalo..pač se gre takrat sume preverit, dober point je pa mislimda jullia_ (*btw, kje se je zgubila?) enkrat izpostavila -> kaj ženska s pridobljenimi info naredi oz. kako jih "uporabi".

[Anjeske]

Ker sem sama že doživela vdor v zasebnost (vdor na mail, brskanje po pošti in predalih), se striktno držim tega, da drugim tega sama pod nobenim pogojem ne počnem. Naravnost sovražim brskanje za hrbtom. Če koga tako zelo matra firbec, kaj skrivam pod povštrom, naj me to naravnost vpraša. Nimam sama sicer nič proti, če kdo premetava moje stvari, samo naj to počne pod mojim privoljenjem, ne pa zamojim hrbtom. In evo, če mene kaj zanima, vprašam. Ne brskam.

[purple_rain]

^^lepo, ja, ampak še enkrat: tisti, ki kej skriva, tega ne bo povedal/priznal - tukej leži problem.